STA novice / V letu 2020 povečanje števila prijav na KPK in poročil o lobističnih stikih

Letno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) z oceno stanja na področju korupcije že zajema delo KPK pod vodstvom Šumija. Ta je namreč vodenje KPK prevzel aprila lani. Kot je povedal ob današnji predstavitvi poročila, so takoj po njegovem prihodu začeli s profesionalizacijo KPK ter njenim povezovanjem s kompetentnimi zunanjimi institucijami, sprejeli so tudi novo vizijo dela KPK, v kateri med drugim izpostavljajo pomen ozaveščanja javnosti o nesprejemljivosti korupcije in dela z zgledom.

Lani so na komisiji prejeli več prijav korupcije kot v letih pred tem, od prejetih pa so jih rešili 79 odstotkov. Kršitve so ugotovili v osmih odstotkih prijav, od tega v 25 primerih pri funkcionarjih - največ na lokalni, nekaj tudi na državni ravni.

Največ prijav je bilo po besedah Šumija podanih na poslovanje občin in javnih zavodov, predvsem s področij javnega naročanja, zdravstva, kadrovanja ter okolja in prostora. Med ugotovljenimi kršitvami se jih je največ nanašalo na nasprotje interesov, integriteto in nezdružljivost funkcij.

Posebej je izpostavil, da so več zadev, kot je bilo to običajno v preteklih letih, odstopili policiji in drugim organom, več kot 40 subjektom javnega sektorja so podali tudi priporočila, povezana z zaznanimi korupcijskimi tveganji. Opravili so tudi večji tematski nadzor nabav zaščitne opreme, katerega ugotovitve so tudi javno predstavili.

V prihodnje namerava KPK po navedbah njenega predsednika največ pozornosti nameniti javnim naročilom, "kjer so največja težava še vedno posredniki", posvetili se bodo tudi nasprotju interesov. "Pri slednjem nam manjka neka proaktivna preglednost, pri čemer sta najbolj izpostavljeni lokalna samouprava in šolstvo," je dejal. Pozornost bodo dajali med drugim še kadrovanju v družbah s kapitalskimi naložbami države, kjer je treba dati "prednost stroki pred politiko, saj nimamo oblikovane kulture kadrovanja", je dejal.

Kot pozitivno za delo KPK v prihodnje je izpostavil zagotovitev dodatnih finančnih sredstev države za zapolnitev kadrovske vrzeli na KPK, kot težavo pa, da na KPK s sredstvi, ki jih dobijo, ne morejo razpolagati samostojno, saj morajo "za vsako stvar dobiti dovoljenje". Moti jih tudi, da je delo funkcionarjev KPK še vedno ovrednoteno najslabše med primerljivimi funkcijami v državi. "Takšno stanje je bilo v preteklosti ustvarjeno namenoma. Vsi se strinjamo, da ni pošteno, a odgovorni stanja ne želijo popraviti," je dejal. Pri tem je opozoril, da ne govori o dvigu plač, "pač pa o vzpostavitvi enakosti med primerljivimi".

V krajši razpravi se je Predrag Baković (SD) vprašal, ali morda razlog, da odgovorni funkcionarjev KPK ne želijo izenačiti s preostalimi primerljivimi funkcionarji, tiči v tem, da jim niso všeč nekatere odločitve KPK, pri čemer je omenil tematski nadzor nad nabavami zaščitne opreme. Maša Kociper (SAB) pa je dejala, da je zanjo bistvo dela KPK prav to, da analizira določena področja, kjer bi lahko prihajalo do sistemske korupcije.

Na ministrstvu za pravosodje so po besedah državnega sekretarja Zlatka Rateja s poročilom zadovoljni. Pozdravljajo rast števila prijav in števila poročil o lobističnih stikih, je pa ponekod po njihovem prepričanju še prostor za izboljšave. Med drugim je izpostavil željo, da bi KPK v poročilo poleg podatka o številu prejetih prijav, vključila tudi podatke o tem, kaj je KPK s prijavami naredila oz. kako jih je zaključila.