STA novice / Pripravljena nova različica predloga zakona o sanaciji Celjske kotline

Kot je danes sporočila Sluga, so v besedilo vnesene še nekatere manjše spremembe, ki bodo občini olajšale izvrševanje sanacije Celjske kotline. Ta bo bolj ciljno orientirana, okrepil se bo monitoring, nekateri sanacijski ukrepi pa so preoblikovani. Sanacija, ocenjena na 25,6 milijona evrov, bo bi potekala od januarja do konca leta 2023.

Zelo pomembna pa je po oceni poslanke sprememba, ki vključuje dosledno implementacijo okoljskega načela onesnaževalec plača. Po predlogu bi tako sredstva za sanacijo stare Cinkarne v celoti namesto celjske občine in države zagotovil onesnaževalec, Cinkarna Celje. Sredstva za izvajanje drugih sanacijskih ukrepov pa bo zagotavljala država.

Območje Celja se poleg Mežiške doline uvršča med tri najbolj onesnažena območja. Industrijsko onesnaževanje Celjske kotline je zaradi lociranosti velikih industrijskih obratov v geografsko neugodnih razmerah in velikemu staremu onesnaženju tal velik problem. Precejšnja onesnaženost okolja izvira iz prejšnjih časovnih obdobij, ko ukrepov varstva okolja še ni bilo.

Monitoring tal iz leta 2016 je pokazal, da je območje Celja onesnaženo s težkimi kovinami. Prevladuje onesnaženje s kadmijem, cinkom in svincem. Njihove povprečne vrednosti pa znatno presegajo slovenska povprečja.

Po besedah Sluge je okoljsko ministrstvo letos nadaljevalo s sanacijo onesnažene zemljine na območju celjskih vrtcev, predvidoma še letos pa se bo začela tudi sanacija šest hektarjev velikega območja v Bukovžlaku pri Celju, ki je tudi predmet tožbe Evropske komisije proti Sloveniji. Na Bukovžlaku so bili do leta 2006 nasipani materiali neidentificiranega porekla. Evropska komisija je zato na sodišče EU leta 2014 vložila tožbo proti Sloveniji, to pa je leta 2015 s sodbo ugotovilo kršitev evropske direktive o odpadkih.