STA novice / Kandidat za namestnika predsednika KPK za objavljanje podatkov o premoženjskem stanju v skladu z zakonom

V povezavi z javnim objavljanjem podatkov, za katere zakon komisiji dovoljuje javno objavo, meni, da bi bilo treba urediti objavo podatkov o premoženjskem stanju, kot izhaja iz 46. člena zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Gre za člen, ki navaja zavezance, katerih spremembe premoženjskega stanja se objavijo na spletnih straneh komisije.

Lapornik se zavzema tudi za to, da bi preverili, ali je mogoče nadgraditi spletno stran aplikacije za prikaz porabe javnega denarja Erar. To bi storili tako, da bi bila prikazana vsa prejeta oz. dana plačila. Zdaj so namreč določena plačila prikazana kot "druga plačila".

Nadalje naj bi preučili možnost, da bi se pri vseh e-računih prikazovali vsi podatki. Ti se zdaj ne prikazujejo pri računih pod 2000 evrov, pa tudi ne pri nekaterih računih nad tem zneskom.

Po njegovem mnenju je naloga komisije tudi, da se bodisi skozi konkretne primere bodisi skozi izdana priporočila določi jasen okvir, kdaj neko ravnanje predstavlja kršitev integritete in je zanj pristojna komisija. Zakonski okvir, ki ga ima opredelitev instituta integritete, omogoča široko interpretacijo, kdaj določena oseba ne ravna v skladu s pričakovanji. Poleg tega lahko ravnanja, ki niso v skladu s pričakovano integriteto, predstavljajo kršitve v pristojnosti drugih organov, je spomnil.

Komisija bo nadalje po njegovi napovedi podajala predloge za izboljšanje predpisov na področjih, ki so neposredno povezana z njenim delovanjem. Tako denimo predvideva nadaljevanje aktivnosti pri prenovi resolucije o preprečevanju korupcije v Sloveniji, s katerimi je KPK začela lani.

V večji meri bi morali tudi opravljati analize delovanja javnega sektorja na področjih, kjer se zazna tveganje za kršitve iz pristojnosti KPK, oziroma izdajati priporočila v primeru sistemskih korupcijskih tveganj, je poudaril.

V povezavi z izboljšanjem in nadgradnjo preventivne vloge KPK meni, da je treba o izdanih priporočilih in drugih dokumentih, ki so namenjeni svetovanju pri krepitvi integritete ter preprečevanju in odpravljanju tveganj, informirati širši krog deležnikov.

Prav tako je treba okrepiti sodelovanje z drugimi sorodnimi organi, je prepričan. Po njegovem mnenju naj bi bilo več tudi sodelovanja z nevladnimi organizacijami, ki delujejo na področju preprečevanja korupcije.

Predsednik republike Borut Pahor, ki je pristojen za imenovanje vodstva KPK, je od kandidacijske komisije 7. oktobra prejel seznam kandidatov za izvedbo postopka izbire primernih kandidatov za namestnika predsednika protikorupcijske komisije. Zakonske pogoje je poleg nadzornega svetnika KPK Lapornika izpolnjevala še pomočnica glavnega tajnika za splošne zadeve pri Alma Mater Europaea Vanja Jus, a je komisija dala prednost Laporniku.

Predsednik republike lahko novega namestnika sicer imenuje zgolj iz nabora kandidatov, ki mu ga posreduje kandidacijska komisija, kar mora storiti v 15 dneh od prejema seznama kandidatov.

Dosedanji namestnik predsednika KPK Uroš Novak mu je podal odstopno izjavo 19. julija s pojasnilom, da odstopa iz osebnih razlogov zaradi novih poklicnih izzivov.