STA novice / V državnem svetu o politizaciji slovenskih vrtcev in šol

Posvet je pripravila komisije DS za kulturo, znanost, šolstvo in šport, na njem pa so spregovorili o možnih učinkih predlaganih sprememb, ki posegajo v koncept organizacije in vodenja vrtcev in šol. Kot je uvodoma spomnil predsednik komisije Branimir Štrukelj, spremembe v temelju spreminjajo razmerja med člani v svetih vrtcev in šol. S povečanjem števila predstavnikov ustanoviteljev na pet od skupno enajst članov se po njegovem prepričanju izrazito povečuje vpliv politike na izbiro ravnateljev ter na delovanje vrtcev in šol.

Zmanjševanje števila zaposlenih v svetih zavodov po njegovem mnenju pomeni, da predlagatelj pri izbiri ravnateljev ne zaupa strokovnim delavcem v vrtcih, šolah in dijaških domovih ali da se mu dozdajšnja izbira ravnateljev ne zdi ustrezna.

Temu je oporekala poslanka SDS Mojca Škrinjar, ki je v imenu predlagateljev predstavila novelo. Predlog je namreč v zakonodajno proceduro v začetku septembra vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem (SDS). Sedanjo sestavo sveta zavoda, v katerem so trije predstavniki ustanovitelja, pet zaposlenih in trije predstavniki staršev, je označila za unikum. "Bistvo spremembe, za katero vas skrbi, katere so pristojnosti sveta, je odveč," je dejala. Po njenih navedbah je v pristojnosti sveta poleg sprejemanja poslovnega in finančnega načrta tudi imenovanje ravnatelja oz. direktorja v zavodih.

Ob tem je spomnila na naslov posveta in se vprašala ali ni bila politizacija primera v Osnovni šoli Prebold, kjer "smo imeli primer nerazumnega ravnanja ravnatelja, ustanovitelj pa je bil dobesedno brezzobi tiger", torej brez moči. Ravnatelju vedno ostaja pedagoška avtonomija, je dodala.

A do predlagane novele zakona so kritični tudi v stroki, kjer menijo, da gre za slab in neutemeljen zakon. Po oceni Ljubice Marjanovič Umek z ljubljanske filozofske fakultete sedanji sistem dobro deluje in nobena od zainteresiranih skupin v svetu ne sme imeti večine, ki bi ji omogočila, da sama odloči o programu dela zavoda pa o imenovanju in razrešitvi vodstva.

Da pri spremembi sestave sveta gre za politizacijo vrtcev in šol na račun zaposlenih, je prepričan Damijan Štefanc s filozofske fakultete. "Ključni problem je zmanjševanje vpliva zaposlenih v svetih šol na račun povečevanja vpliva lokalne politike," je poudaril. Mitja Sardoč s Pedagoškega inštituta je med drugim izpostavil pomisleke glede predlagane obravnave zakona po hitrem postopku.

Nekdanjega šolskega ministra in predavatelja na pedagoški fakulteti Slavka Gabra predvsem moti, da o teh spremembah ni opravljena javna razprava. "Poslanke in poslanci, ki vlagajo ta zakon sporočajo, da ne cenijo tega, kar delate, vi niste tisti, ki bi vam zaupali in podobno. To je napačno sporočilo," je dejal in poudaril, da naj se še enkrat premisli o nameravani spremembi, ki bo otežila že tako zahtevno delo v šolah in vrtcih.

Državni svetnik in ravnatelj Šolskega centra Ptuj Rajko Fajt je v razpravi pripomnil, da skupnost občin predlog podpira in da zanj kot ravnatelja ni pomembna sestava sveta, če delajo v redu in v prid dijakov. Gregor Pečan iz združenja osnovnošolskih ravnateljev je izpostavil, da se v razvitih demokracijah s politiziranjem delovanja in vodenja osnovnih šol praktično nihče ne ukvarja zato, ker je vsem v interesu, da šola čim bolje deluje.