STA novice / Predsednik sodnega sveta Horvat opozoril na načrtovano nižanje sredstev za sodstvo

Financiranje sodnega sistema in sodnega sveta je po besedah Horvata trenutno za sodstvo morda najbolj pereča tema. Vlada je namreč enostransko in brez obrazložitve zmanjšala sredstva za delovanje sodnega sistema za približno 1,5 odstotka in za delovanje sodnega sveta za približno 16,5 odstotka, je dejal Horvat in dodal, da so ta sredstva bila tako za leto 2022 kot za leto 2023 že odobrena in določena v proračuna.

Tukaj so bili, tako Horvat, postavljeni pred golo dejstvo. "Mi govorimo celo o penalizaciji oz. sankcioniranju sodnega sistema zaradi morda nekih razlogov, ki nam niso prav čisto jasni," je dejal Horvat. V sodnem svetu in na vrhovnem sodišču zdaj pričakujejo, da se bo v nadaljnjem postopku ta problematika razrešila tako, da bosta sodni sistem in sodni svet ustrezno financirana.

Predsednik DZ Igor Zorčič pa je v zvezi s tem pozval vse poslanske skupine, da med sprejemanjem rebalansa državnega proračuna za leto 2022 in proračuna za 2023 poskrbijo za to, da bosta sodni svet in sodna veja oblasti nasploh finančno stabilna. "To je namreč tudi eden od imperativov Evropske unije pri zagotavljanju neodvisnosti sodne veje oblasti," je poudaril v današnji izjavi za medije.

Horvat je po predaji poročila Zorčiču izpostavil tudi spremembe sodniške zakonodaje, o čemer bo po njegovih besedah več znanega po četrtkovem srečanju z ministrom za pravosodje Marjanom Dikaučičem na sodnem svetu. Sodni svet in sodstvo namreč pričakujejo nekatere spremembe v sodni organizaciji, predvsem kar zadeva enovitega sodnika in enotno mrežo prvostopnih sodišč.

V sodstvu pričakujejo tudi spremembe na področju volitev sodnikov. "Volitve je treba vrniti stroki in nekako umakniti od čiste politike," je dejal Horvat. Predlagali so, da sodnike, v prvi fazi vrhovnega sodišča in predsednika vrhovnega sodišča, imenuje ali sodni svet sam ali na predlog sodnega sveta predsednik republike. V naslednji fazi, za kar pa bi bila potrebna sprememba ustave, pa da se na podoben način izpeljejo tudi volitve sodnikov v trajni mandat.

Sodni svet je v predanem poročilu izpostavil tudi komunikacijo med vejami oblasti. Ta mora po Horvatovih besedah temeljiti na medsebojnem spoštovanju, ne sme biti žaljiva, pričakuje pa se tudi sodelovanje vseh vej oblasti pri obravnavi tematik, ki zadevajo sodni sistem.

Horvat je dejal še, da v času epidemije covida-19 edino sodniki niso bili deležni dodatkov za covid-19. V zvezi z zagotavljanjem pogoja PCT na sodiščih pa je glede predmetnega odloka dejal, da je vsebina njihovega stališča v zvezi s tem ta, da izvršilna veja oblasti mimo zakona, samo na podlagi odloka, ne more in ne sme urejati delovanja sodišč oz. sodnega sistema.

"Tu je to storila, zato se je sodni svet moral oglasiti," je dejal in dodal, da so ugotovili, da je bilo kršenih več določb ustave. Zmotila jih je tudi formulacija, saj odlok vlade govori o dejavnostih, pri čemer pa sodna veja oblasti "ni neka dejavnost", je dejal.

Glede plačnega položaja sodnikov pa je Horvat povedal, da so, kljub temu da so se o tem dlje časa pogovarjali z izvršilno vejo oblasti, morali vložiti zahtevo za oceno ustavnosti zakona, ki ureja plače funkcionarjev.

Z analizo so namreč ugotovili, da plače sodnikov zaostajajo za okoli 30 odstotkov za plačami izvršilne veje oblasti in za nekaj več kot 20 odstotkov za povprečno plačo funkcionarjev ostalih dveh vej oblasti. Temu se je pridružilo tudi Slovensko sodniško društvo s svojo pobudo, tako da zdaj čakajo, kaj bo v zvezi s tem reklo ustavno sodišče.