STA novice / Odbor za izobraževanje podprl predlog znanstvenoraziskovalnega zakona

Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Mitja Slavinec je danes na odboru dejal, da je ministrstvo pripombe zakonodajno-pravne službe DZ v veliki meri upoštevalo s predlaganimi dopolnili. "Velika večina, okoli 80 odstotkov, je nomotehnične narave, da bo zakon bolj tekoče stekel in odpravil morebitne dileme pri njegovi interpretaciji," je povedal.

Z dopolnilom k 60. členu se uvaja podoben status nepremičnin za javne raziskovalne zavode, kot velja za univerze, kar Slavinec ocenjuje kot pomemben doprinos zakonu. Po Slavinčevih besedah je zelo pomembno tudi dopolnilo k 64. členu, ki se nanaša na dodatna sredstva, ki jih raziskovalci na tujem trgu lahko pridobijo, "kajti plače slovenskih raziskovalcev v zadnjih letih zaostajajo za drugimi primerljivimi poklici".

Poglavitne rešitve zakona so sicer usmerjene med drugim v zagotavljanje pogojev za razvoj kakovostne in globalno primerljive znanstvenoraziskovalne dejavnosti in stabilno financiranje javnih raziskovalnih organizacij, možnosti nagrajevanja odličnih raziskovalcev in odprtega dostopa do znanstvenih objav. Cilj je, da bi delež javnih sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost dosegel en odstotek bruto domačega proizvoda (BDP). Predlog javnim raziskovalnim organizacijam prinaša tudi več avtonomije, vključno s prenosom premoženja države, ki ga imajo v upravljanju, v njihovo last.

Predlog novega znanstvenoraziskovalnega zakona po mnenju državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo Andreja Čuša vzpostavlja nov sistemski okvir, ki izboljšuje dosedanji pravni okvir, pa tudi prakso za večjo kakovost znanstvenih raziskav ter boljše vključevanje v evropski in svetovni raziskovalni prostor. Prav tako zakon po njegovih besedah omogoča učinkovitejši prenos znanja za razvoj družbe in inovacijsko sodelovanje z gospodarstvom.

Predlog zakona podpira komisija državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport. Kot je dejal državni svetnik Matjaž Gams, je zakon izjemnega pomena za razvoj znanosti in inovacij, gospodarstva in za napredek družbe, ki sta neločljivo povezana z učinki raziskovalnih dosežkov.

V razpravi je Matjaž Mikoš iz Inženirske akademije Slovenije dejal, da je zakon kompromis, kar pomeni, da z njim ni nihče absolutno zadovoljen. Omenil je načrt za okrevanje in odpornost po pandemiji in to je eden od zakonov, ki bo po njegovem mnenju omogočil preboj Slovenije.

Da je zakon, na katerega tako univerze kot raziskovalni zavodi že dolgo čakajo, za delo na raziskovalnem področju več kot potreben, je izpostavil predsednik rektorske konference Zdravko Kačič. Zakon bo po navedbah predsednika Koordinacije samostojnih raziskovalnih inštitutov Slovenije Gregorja Anderluha uredil področje znanstvenoraziskovalne dejavnosti, ki je zdaj, kot pravi, slabo urejeno.

Na Institutu Jožef Stefan so po besedah njegovega direktorja Boštjana Zalarja veseli določb, ki javnim raziskovalnim organizacijam prinašajo več avtonomije in razpolaganje s premoženjem.

V SDS menijo, da je zakon izjemnega pomena tudi zaradi spodbujanja raziskovalnega in inovacijskega dela na vseh ravneh. Zakon predstavlja dobro osnovo za delo, razvoj znanosti in raziskav, tudi na področju družboslovja, je menila Mojca Škrinjar in posebej izpostavila pomen raziskovanja v izobraževanju.

V NSi pozdravljajo "vpetost v mednarodno raziskovalno in inovacijsko dejavnost", kar bo s tem zakonom po mnenju Ive Dimic še dodatno omogočeno, prav tako dodatno nagrajevanje raziskovalcev.

Poslanec opozicijske LMŠ Aljaž Kovačič je v zakonu ugotavljal več pomanjkljivosti. Kljub temu v stranki po njegovih besedah podpirajo več kot nujen dvig finančnih sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost.

Zakon prinaša to, kar je v veliki meri predvidela že prejšnja različica, pripravljena v prejšnji vladi, pa je poudaril Marko Koprivc (SD). A je hkrati opozoril, da se je v trenutni predlog prikradla določba glede lažjega podeljevanja koncesij znanstvenoraziskovalnim inštitucijam.

V SAB podpirajo zakon, a so si želeli bolj ambicioznega napredka pri financiranju znanosti. Odbor je nato podprl predlagano dopolnilo, da je ciljna vrednost doseči en odstotek BDP javnih sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost z rastjo najmanj v višini 0,1 odstotka na letni ravni, medtem ko je vlada predlagala 0,08-odstotno letno rast.

Odbor je danes sprejel tudi spremembo odloka o ustanovitvi Univerze na Primorskem.