STA novice / V koaliciji za drugo obravnavo zakona o dolgotrajni oskrbi na izredni seji DZ

Zakon bi moral po njihovih navedbah stopiti v veljavo v drugem četrtletju leta 2022, kar pa bi bilo mogoče le ob takojšnjem sprejetju zakona. Zaradi odloga pri sprejemanju zakona bi se dostop do celostne obravnave oseb s potrebo po dolgotrajni oskrbi zamaknil, so opomnili.

Prav tako bi zamik sprejetja zakona onemogočil, da bi naslovili odpornost sistemov skrbi za osebe s potrebo po dolgotrajni oskrbi. Njihova šibkost se je dodatno pokazala v času epidemije covida-19, so poudarili.

Nenazadnje v Sloveniji trenutno po njihovih besedah ni organizacijskih oblik, ki bi zagotovile kakovostno in varno dolgotrajno oskrbo tistim, ki potrebujejo več neposredne pomoči, ter tistim, ki potrebujejo kompleksnejšo zdravstveno obravnavo po bolnišničnem zdravljenju. Te osebe po nepotrebnem dolgo ostajajo v bolnišnicah, kar je v času več bolnišničnih obravnav zaradi epidemije dodaten izziv.

To bo ostalo izziv tudi v prihodnosti, ko bo treba nasloviti problem dolgih čakalnih dob zaradi spremenjenih pogojev dela v času covida-19. Sredstva za postavitev negovalnih domov v višini 20 milijonov evrov bi Slovenija namreč lahko črpala iz načrta za okrevanje in odpornost, so pojasnili.

Iz Levice pa so sporočili, da gre za škodljiv zakonski predlog, ki omogoča liberalizacijo in privatizacijo dolgotrajne oskrbe. Ker mu nasprotujejo stroka, javni domovi za starejše in predstavniki združenj starostnikov, ga hoče vlada po njihovem mnenju sprejeti hitro in stran od oči javnosti. V poslanski skupini ostro nasprotujejo "takšnemu rokohitrskemu igranju s starejšimi, namesto da bi kot družba poskrbeli za njihovo varno starost".

Predlog zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za zdravje, zajema niz ukrepov, ki so namenjeni predvsem tistim, ki so trajno odvisni od pomoči druge osebe in potrebujejo pomoč pri osnovnih vsakodnevnih opravilih.

Po predlogu bi sistem dolgotrajne oskrbe ponujal institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbo družinskega člana in denarni prejemek. V vse oblike oskrbe razen institucionalne je vključena pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba.

Glede financiranja dolgotrajne oskrbe predlog predvideva, da vlada v prvi polovici leta 2024 pripravi posebno zakonodajno rešitev o novem prispevku, do njenega sprejetja pa bo razliko pokrival državni proračun.