STA novice / Zagovornik načela enakosti z več priporočili za izboljšavo zakona o dolgotrajni oskrbi

V priporočilu na predlog zakona, ki ureja področje dolgotrajne oskrbe, se je zagovornik zavzel za to, da bi besedilo predpisa bolje upoštevalo pravico do enake obravnave in tudi prepovedovalo diskriminacijo pri koriščenju storitev dolgotrajne oskrbe.

Priporočil je dopolnitev predloga zakona tako, da bo v njem opredeljena tudi pravica do dolgotrajne oskrbe kot take, da bodo razčlenjeni njeni temeljni elementi in s tem omogočeno njeno varstvo, kot je to omogočeno pri drugih človekovih pravicah.

"To naj se doseže tako, da bo v zakonu jasno opredeljeno, katere storitve dolgotrajne oskrbe so zagotovljene, kakšna je njihova vsebina, pod katerimi pogoji je nekdo upravičen do teh storitev in kako se bodo izvrševale, je zapisal. Priporočil je tudi uvedbo ustreznih načinov pravnega varstva za primere, ko storitve po oceni oskrbovancev ne bi bile na primerni ravni," so izpostavili v sporočilu za javnost.

Zagovornik je opozoril še, da v predlogu zakona manjka podrobnejša obrazložitev razlik med pravico do dolgotrajne oskrbe in pravico do osebne asistence. Priporoča razjasnitev, v katerih delih se ti pravici stikata ali prekrivata in v katerih se razlikujeta oziroma izključujeta.

V priporočilu je upošteval tudi opozorila združenj slepih in slabovidnih, ki tudi s peticijo opozarjajo, da bi lahko sprejetje takega zakona prekomerno poseglo v pravico do dodatka za pomoč in postrežbo slepih in slabovidnih oziroma jo ukinilo. "Po predlogu zakona bi pravico do dodatka za pomoč in postrežbo obdržali le vojni invalidi, pri čemer ta izjema v zakonu ni pojasnjena. Če bi novi zakon preveč zožil obseg teh pravic in ugodnosti, ki so jih upravičenci z odločbami pridobili na podlagi veljavne zakonodaje, to po oceni zagovornika ne bi bilo v duhu ustavnega načela zaupanja v pravo," je opozoril.

Organ za varstvo pred diskriminacijo je izpostavil tudi, da zagotavljanje dolgotrajne oskrbe ni zgolj vprašanje urejanja pravic starejših. Ocenil je, da bi lahko zakon uvedel tudi ukrepe za krepitev in ohranjanje samostojnosti, s katerimi bi zagotavljal dostojno življenje upravičencem in namesto oviranosti predvsem poudarjal polno uresničevanje vseh njihovih človekovih pravic. Stanja teh upravičencev namreč niso vedno stanja, ki potrebujejo zdravljenje ali blažitev zdravstvenih težav. Po oceni zagovornika bi zato morali nabor storitev razširiti tudi s tistimi, ki bi odpravljale družbeno pogojene ali povzročene vzroke za posameznikovo socialno izključenost.

Posebej je priporočil tudi ureditev položaja otrok, ki so v primerljivi situaciji kot upravičenci do dolgotrajne oskrbe ali osebne asistence. Prav tako priporoča, da se v predlogu zagotovi sistem podpornega odločanja osebam, ki imajo motnje v duševnem zdravju, ter osebam z intelektualnimi in psihosocialnimi invalidnostmi ali imajo druge oblike oviranosti, ki jih lahko ovirajo pri polnem in enako uživanje pravice do dolgotrajne oskrbe.

Priporočila je zagovornik načela enakosti že poslal poslancem DZ.

Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi je v DZ vložilo ministrstvo za zdravje. Prestal je že prvo obravnavo, odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide ga bo obravnaval v četrtek.

Po predlogu bi sistem dolgotrajne oskrbe ponujal institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbo družinskega člana in denarni prejemek. V vse oblike oskrbe razen institucionalne je vključena pravica do storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti ter e-oskrba.

Glede financiranja dolgotrajne oskrbe predlog predvideva, da vlada v prvi polovici leta 2024 pripravi posebno zakonodajno rešitev o novem prispevku, do njenega sprejetja pa bo razliko pokrival državni proračun. Na pomanjkanje vira financiranje je pri prvi obravnavni zakona sicer letelo največ kritik.