STA novice / Evropski parlament potrdil reformo skupne kmetijske politike

Nova kmetijska politika krepi biotsko raznovrstnost ter spoštuje okoljsko in podnebno zakonodajo in zaveze EU. To se bo moralo odražati tudi v nacionalnih strateških načrtih, ki jih pripravljajo države članice, v kmetijskih praksah ter načinu dodeljevanja sredstev iz sklada za razvoj podeželja in neposrednih plačil.

Države članice bodo morale zagotoviti, da bo najmanj 35 odstotkov proračuna za razvoj podeželja in vsaj 25 odstotkov neposrednih plačil namenjenih okoljskim in podnebnim ukrepom.

Poslanci so tudi zagotovili, da bodo najmanj 10 odstotkov neposrednih plačil dobile male in srednje velike kmetije, najmanj tri odstotke proračuna skupne kmetijske politike pa mladi kmetje. V primeru nestabilnosti cen ali trgov pa naj bi bila kmetom na voljo krizna rezerva z letnim proračunom v višini 450 milijonov evrov (v tekočih cenah).

V kmetijskem sektorju bo več nadzora nad pravili EU na področju dela, kršitve pa bo zaradi sodelovanja med nacionalnimi delovnimi inšpektorji in plačilnimi agencijami mogoče kaznovati, so zapisali v sporočilu Evropskega parlamenta.

Parlament in Svet EU, ki ga sestavljajo države članice, sta junija dosegla dogovor o novem zakonodajnem okviru, ki ga sestavljajo tri uredbe, med drugim o strateških načrtih in o ureditvi trgov kmetijskih proizvodov. Vse tri so poslanci danes podprli z veliko večino glasov.

Evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski je politični dogovor parlamenta in Sveta označil za dober in uravnotežen. Omogočil bo, da bo skupna kmetijska politika odigrala svojo vlogo pri zagotavljanju prehoda na bolj trajnostno kmetijstvo, je dejal v razpravi pred današnjim glasovanjem.

"Imamo priložnost, da našim državljanom zagotovimo močno skupno kmetijsko politiko, ki bo prispevala k vsem trem dimenzijam trajnosti - gospodarski, socialni in okoljski," je poudaril.

Kot je še dejal, si bo Evropska komisija prizadevala zagotoviti visoko raven preglednosti v celotnem procesu priprave nacionalnih strateških načrtov. V ta namen bo objavila pisma s pripombami državam članicam glede ocene načrtov s ciljem njihovega izboljšanja.

Po potrditvi v parlamentu mora reformo odobriti še Svet. Veljati naj bi začela leta 2023. Za kmetijstvo je namenjenih skoraj 387 milijard evrov iz dolgoročnega proračuna EU za obdobje 2021-2027.