Navigacija
Portal TFL

STA novice / Odbor DZ zavrnil predlog za višje denarno nadomestilo za primer brezposelnosti

petek, 26.11.2021

Ljubljana, 26. novembra (STA) - Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide je danes zavrnil s strani Levice predlagano zakonsko podlago za višje denarno nadomestilo za primer brezposelnosti na raven minimalnih življenjskih stroškov oz. na raven minimalne plače. Je pa podprl vladni predlog za izplačilo neizplačanega nadomestila za invalidnost.

Poslanci Levice so višje denarno nadomestilo predvideli v predlogu novele zakona o urejanju trga dela, po katerem bi se najnižje, ki je zdaj pri 413 evrih neto, zvišalo na raven minimalnih življenjskih stroškov, ki so po izračunu iz leta 2017 postavljeni pri 613,41 evra. Najvišje denarno nadomestilo, ki je zdaj 892,50 evra bruto, pa bi se zvišalo na raven minimalne plače, ki velja na dan, ko je delavcu izdana odločba zavoda za zaposlovanje za to pravico.

Kot je v imenu predlagateljev poudaril Miha Kordiš, so denarna nadomestila prenizka in ne omogočajo niti približka nekega preživetja, ko se ljudje znajdejo v obdobju med dvema zaposlitvama. Cela ideja nadomestila je zasledovanje socialne varnosti iskalcev zaposlitev in svobodne izbire zaposlitve, ampak ko se začnemo pogovarjati o številkah, ugotovimo, da temu cilju ni zadoščeno, je dejal.

Vlada predloga Levice ne podpira. Državna sekretarka na ministrstvu za delo Mateja Ribič je spomnila, da je pravica do denarnega nadomestila kot pravica iz socialnega zavarovanja utemeljena na prehodnem plačevanju prispevkov za zavarovanje za primer brezposelnosti, torej prispevka zavarovanca in delodajalca, ki pa sta izredno nizka, zaradi česar se za potrebe izplačevanja večinski delež potrebnih sredstev zagotovi v državnem proračunu.

Spomnila je tudi, da je bila spodnja meja denarnega nadomestila v letu 2019 že zvišana s prej veljavnih 350 evrov bruto, s čimer se je prejemnikom zagotovila višja raven socialne varnosti, primerljiva s pravicami iz socialnega varstva. Ribičeva je ob tem med drugim ocenila, da bi predlog Levice povečal past brezposelnosti, ljudje pa ne bi aktivno iskali zaposlitve.

Primož Siter (Levica) je spomnil, da je vlada z zakonom za uravnoteženje javnih financ znižala najvišje denarno nadomestilo s 1050 na 892,50 evra, pa tudi, da živimo v časih, ko se cene energentov in drugih dobrin zvišujejo. Pred sabo imamo vprašanje človečnosti, še posebej v luči tega, da je revščina stvar politične odločitve, je poudaril in dodal, da bi se morale cene minimalnih življenjskih stroškov izračunavati bistveno pogosteje.

Da so denarna nadomestila za brezposelnost prenizka, se je strinjala tudi Janja Sluga iz skupine nepovezanih poslancev. Ta sicer razume, da ta pravica temelji na zavarovanem principu in da je treba postaviti mejo, da ne bi bilo odvračalnega učinka za iskanje zaposlitve, a je trenutna višina po njenem tako nizka, da ne zadošča za enostavno preživljanje obdobja brezposelnosti, pa tudi ni pravična do delavcev, ki ostanejo brez zaposlitve ne po svoji krivdi.

Odbor je zavrnil tudi predlog novele zakona o praznikih in dela prostih dnevih v RS, ki so ga pripravili v skupini nepovezanih poslancev in po katerem bi se v primerih, ko dva koledarsko zaporedna praznika, ki sta prosta dneva, prideta na soboto in nedeljo, en dan prenesel na prihodnji delovni dan, torej na ponedeljek.

Po pojasnilih Sluge so pri nas takšni "blok" prazniki štirje, v povprečju pa bi zaposleni dodaten prosti dan dobili povprečno vsakih šest let. Kot je še poudarila, bi tak ukrep pozitivno vplival na družinsko in socialno življenje, pa tudi k motivaciji in zadovoljstvu zaposlenih. Od takšne ureditve bi imele koristi tudi panoge, ki so bile v epidemiji covida-19 najbolj prizadete - gostinstvo, turizem, kulturna dejavnost, industrija srečanj, rekreacija ipd.

Vlada predloga ne podpira, saj bi po njenih ugotovitvah, ki jih je podala Ribičeva, dodaten izpad delovnih ur oz. povečanje obveznosti za delodajalca vplivalo na zmanjšanje konkurenčnosti gospodarstva.

Odbor pa je medtem podprl vladni predlog zakona o izplačilu neizplačanega nadomestila za invalidnost. Ta daje podlago za priznanje nadomestila za invalidnost tistim, ki v času rednega šolanja med 18. in 26. letom po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih niso imeli priznane te pravice in so jo pridobili šele po šolanju.

Siter (Levica) je ob tem spomnil, da gre za rešitev, ki jo je ministrstvo spisalo na pobudo Levice. Ta je namreč februarja sklicala nujno sejo komisije za človekove pravice, ki je sklenila ministrstvu naložiti pripravo zakona za odpravo teh krivic.

Gre za polnoletne invalide, ki jim je invalidnost pripadala po zakonu, a je niso prejeli, ker so se šolali. Tu je res prišlo do nedopustne krivice, pa je dejala Eva Irgl (SDS), ki bi si želela, da do takih krivic ne bi več prihajalo.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window