STA novice / Zorčič: Med poslanskimi skupinami pripravljenost za nov zakon o nalezljivih boleznih (dopolnjeno)

Večja naklonjenost, da nov zakon o nalezljivih boleznih sloni na predlogu zakona, ki ga je poslanskim skupinam posredovala Pravna mreža za varstvo demokracije, je po Zorčičevih besedah med strankami opozicije. Ob tem ocenjuje, da bi bilo dobro, da zakonu pred vložitvijo v parlamentarni postopek podporo izrazi vsaj 46 poslancev. To bi namreč pomenilo, da bi zakon moral že v začetku imeti širšo podporo med poslanci in tako ne bi nastal vtis, da gre zgolj za opozicijski zakon. S tem pa bi se tudi izognili temu, da bi bil predlog zakona pri obravnavi na matičnem telesu zaradi vloženih dopolnil in ob podpori koalicije pomembno spremenjen.

Zorčič je ob tem še ocenil, da se poslanske skupine v večini strinjajo s samo vsebino predloga zakona. Do različnih mnenj po njegovih besedah za zdaj prihaja pri delu zakona, ki se nanaša na vlogo DZ pri sprejemanju in uveljavljanju epidemioloških ukrepov. Nekatere poslanske skupin so namreč bolj naklonjene temu, da bi o nekaterih ukrepih odločalo tudi matično delovno telo, druge pa se bolj nagibajo k temu, da naj se matično delovno telo zgolj seznani z ukrepi, o katerih naj odloča in jih sprejema vlada.

Na posvetu pa so vodje poslanskih skupin razpravljali tudi o pomisleku, ali naj bo v sprejemanje ukrepov vključen celoten DZ, in ne zgolj matično delovno telo, je še dejal Zorčič. Pri tem se po njegovih besedah poraja dilema, ali zagotoviti večjo vlogo DZ ter na kakšen način, da to ne bi bremenilo upravljanja epidemije, ki mora biti hitro in učinkovito.

Kot je še dodal Zorčič, so poslanci v zadnjih dneh prejeli številna sporočila posameznih državljanov, ki opozarjajo na to, da je v predlogu novega interventnega zakona, t. i. desetega protikoronskega paketa, podan tudi nov predlog pravne podlage za sprejemanje odlokov za omejevanje širjenja novega koronavisusa. Sam ocenjuje, da je takšno opozorilo na mestu, saj zakona, kot je zakon o nalezljivih boleznih, ne bi smeli spreminjati s tako imenovanimi omnibus zakoni, ki urejajo več zakonov hkrati.

Zorčič je prepričan, da bi bilo odgovorno, da DZ zakon o nalezljivih boleznih spremeni tako, da vloži zakon o spremembah zakona o nalezljivih boleznih in ga ne ureja v drugih zakonih, na kar je opozorilo tudi ustavno sodišče. Kot je še opozoril, med ljudmi namreč vlada nezadovoljstvo zaradi ukrepov, ki so v določeni meri "sprejeti tudi s pomanjkljivo pravno podlago".

Na današnjem delovnem posvetu so bili sicer prisotni tudi predstavniki Pravne mreže za varstvo demokracije, kjer so skupaj s strokovnjaki pripravili nov predlog zakona. Po posvetu je predstavnica pravne mreže Katarina Bervar Sternad pozdravila priložnost, da so predlog zakona predstavili vsem poslanskim skupinam. Kot je poudarila, bodo v prihodnje še na voljo za morebitna strokovna vprašanja, ki bi se lahko pojavila v poslanskih skupinah, sicer pa je njihova vloga pri pripravi zakona zaključena.

Ob vprašanju, ali bi pisce predloga novele zakona zmotilo, da bi se z vloženimi dopolnili spremenila vsebina zakona, pa je Bervar Sternadova poudarila, da so predlog zakona javno objavili, da se lahko javnost seznani z vsebino, ki so jo zasnovali, na nadaljnje spreminjanje besedila pa nimajo vpliva. Kot pomembno pa sicer ocenjujejo, da se v zakonu dosledno uresničujejo napotila ustavnega sodišča in se spoštuje načelo delitve oblasti, sorazmernosti in varstva pred posegi v človekove pravice.

Ta po njihovih navedbah omogoča, da bodo ukrepi za preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni zakoniti in skladni z ustavo. Predlog med drugim določa, kdaj oziroma pod kakšnimi pogoji se lahko sprejemajo ukrepi na podlagi 39. člena zakona o nalezljivih boleznih, opredeljuje namene, vrste in obseg ukrepov, pogoje in postopek za uvedbo ter podaljševanje veljavnosti ukrepov in njihovo maksimalno trajanje.

DZ sicer na glasovanju julija po izglasovanem vetu državnega sveta z 78 glasovi proti in enim glasom za ni potrdil novele zakona o nalezljivih boleznih. Proti so glasovali tudi poslanci koalicije, ki so med drugim ocenili, da je nekatere kritike in pomisleke o noveli še smiselno preučiti in pripraviti novo besedilo, česar pa vlada do zdaj ni storila.