Navigacija
Portal TFL

STA novice / Evropska glavna tožilka: Delegirana tožilca bosta zelo zaposlena (intervju)

ponedeljek, 6.12.2021

Ljubljana, 06. decembra (STA) - Za podrobnejšo analizo situacije v Sloveniji, ko gre za pregon zločinov v škodo finančnim interesom EU, bo treba še počakati, a evropska glavna tožilka Laura Kövesi že zdaj glede na statistiko ne dvomi, da bo Evropsko javno tožilstvo (EPPO) v Sloveniji imelo primere ter da bosta evropska delegirana tožilca v naši državi "zelo zaposlena".

Evropska delegirana tožilca Tanja Frank Eler in Matej Oštir sta šele dobro prevzela položaj in EPPO končno lahko začne z delom v Sloveniji, zato je za oceno trenutne situacije v naši državi še prezgodaj, je v pogovoru za STA opozorila Kövesijeva. Šele z začetkom konkretnih preiskav, ki brez delegiranih tožilcev niso bile mogoče, se bo pokazalo, kako delujejo nacionalna policija in drugi organi ter kako pripravljeni so na sodelovanje z EPPO, je dodala.

Kot je danes na skupni novinarski konferenci s Kövesijevo napovedal generalni državni tožilec Drago Šketa, je v Sloveniji odprtih od 20 do 30 primerov, ki jih bodo zdaj posredovali EPPO. Tožilca jih bosta začela preiskovati, poleg tega pa bosta prejela tudi prošnje s strani kolegov v drugih državah članicah EPPO za določene informacije in dokaze, povezane s preiskavami čezmejnega kriminala, ki so jih sprožile druge države, a zadevajo tudi Slovenijo. "Zelo bosta zaposlena," je prepričana evropska tožilka.

Slednje je bilo po njenih besedah sicer tudi glavna težava poleg zamud pri preiskavah primerov v sami Sloveniji, ki jo je povzročila večmesečna zamuda z imenovanjem dvojice tožilcev. Zaradi Slovenije je bila namreč v težavah "celotna arhitektura, ki jo je Evropska unija zasnovala za zaščito evropskega denarja", saj v čezmejnih preiskavah drugi evropski tožilci niso mogli pridobiti informacij in dokazov iz Slovenije, s čimer je nastala "vrzel" v celotni strukturi.

Čeprav podrobneje o Sloveniji ni želela govoriti, pa je Kövesijeva kot glavni izziv v pogovoru izpostavila predvsem potrebo po "zvišanju ravni zaznavanja zločinov", ki zadevajo evropska sredstva. S skladom EU za okrevanje po pandemiji bo, kot je opozorila, v države prišlo še veliko več denarja kot doslej. Obenem bo njihova poraba fleksibilnejša in manj regulirana, vse to pa pomeni povečano tveganje za omenjene zločine. "Zato moramo biti zelo pazljivi" in "tega se morajo zavedati tudi nacionalne oblasti", je opozorila.

Čeprav je EPPO organizacijsko razdeljen na evropskega glavnega tožilca in kolegij evropskih tožilcev v Luksemburgu na eni strani ter delegirane tožilce v posameznih državah članicah na drugi strani, pa načeloma delujejo kot "en sam urad povsod". Glavna naloga delegiranih tožilcev pa je preiskovati primere in preganjati zločine, ki spadajo v pristojnost EPPO. Če se odločijo primer končati z vložitvijo obtožnico, to vložijo na nacionalnih sodiščih in jo nato pred njimi tudi zastopajo.

Odločanje o tem, katere primere preiskovati in katere ne, je različno. Za primere, ki jih EPPO evidentira po 1. juniju letos, ko je uradno začelo z delom, obstaja t. i. obvezna pristojnost - če delegirani tožilci v določeni državi seveda presodijo, da ti spadajo pod jurisdikcijo EPPO. Za starejše primere, ki jih EPPO posredujejo nacionalna tožilstva, pa imajo pravico, da na osnovi analize presodijo, ali jih bodo prevzeli ali ne.

Precejšen del pogovora z evropsko glavno tožilko je bil namenjen zapletom pri imenovanju delegiranih tožilcev iz Slovenije, a kaj bistveno novega kot že pred tem na novinarski konferenci v zvezi s tem ni želela povedati. Večkrat je tako izpostavila, da sta bila Frank Elerjeva in Oštir "imenovana s strani kolegija EPPO za mandat petih let in od 1. decembra delata za EPPO".

Glede napovedanih sprememb zakona o državnem tožilstvu, ki naj bi omogočile odpoklic pravkar imenovanih slovenskih delegiranih tožilcev in bi vladi v prihodnje zagotovile pristojnost izbire teh tožilcev, je vztrajala, da "nobena nacionalna zakonodaja ne more biti v nasprotju z uredbo EU" in da je, ko gre za delo in mandat evropskih delegiranih tožilcev, relevantna uredba EU. V skladu s to pa "nobena država članica ne more odpoklicati delegiranih tožilcev, ker bi želela imenovati druge". Imenovana sta za pet let in "to je konec zgodbe", je bila jasna.

"Tu ne bi smelo biti nobenega protislovja. Uredba o EPPO kot zakonodaja EU ima prednost pred vsakim nacionalnim zakonom, to je pravilo. Če je kakšna določba, ki ni v skladu z določbami uredbe, o tem obvestimo Evropsko komisijo," je pojasnila in dodala, da so to so v nekaterih primerih tudi že storili.

Pojasnila je še, da je v skladu z relevantno uredbo EU petletni mandat delegiranim tožilcem tudi mogoče podaljšati oziroma ga obnoviti, kar je v pristojnosti kolegija EPPO kot telesa, ki te tožilce tudi imenuje.

Sicer pa v evropski uredbi ne piše nič o tem, kako naj države izvedejo nacionalni postopek predlaganja kandidatov. "Ne analiziramo nacionalnih postopkov. Sistemi po državah so zelo različni," je povedala. Ponekod kandidate predlaga pravosodni minister, ponekod generalni tožilec, ponekod kdo drug, je povedala.

Je pa, kot je dodala, v zvezi s tem že ob nastopu svojega mandata pisala prejšnji pravosodni ministrici Liljani Kozlovič in jo pozvala, da naj bo ta postopek transparenten in temelječ na javnem razpisu.

Z novim pravosodnim ministrom Marjanom Dikaučičem se medtem zaenkrat še ni uradno srečala. Na vprašanje, zakaj tega ni storila danes, je odgovorila, da ni zaprosila za sestanek z njim, saj je prišla v Slovenijo na pogovore s tožilci. "V tem trenutku ni ničesar, o čemer bi morala govoriti z njim, morda v prihodnosti bom, danes pač ne."

Že na današnji novinarski konferenci je Kövesijeva sicer opozorila na pritiske, ki jim je podvrženo pravosodje v Sloveniji, in poudarila, kako pomembno je neodvisno pravosodje. Podobno je ponovila v pogovoru za STA. Kot je izpostavila, so bile njene besede na novinarski konferenci danes namenjene slovenskim kolegom, saj občuduje "pogum in odločenost", ki so ga pokazali v celotnem postopku imenovanja delegiranih tožilcev.

A "na splošno je neodvisnost tožilcev, neodvisnost pravosodja zame rdeča linija (...) Tudi EPPO je neodvisen in to je po mojem zelo zelo pomembno načelo, ki ga moramo spoštovati in imeti pri svojem delu. Če nisi neodvisen, ne moreš biti učinkovit. In vsak poskus proti neodvisnosti pravosodja je v nasprotju z vladavino prava," je izpostavila.

Potrebujete pomoč?
Posvetujte se z našim strokovnjakom.

Pišite nam +386 1 4324 243
BREZPLAČNI PREIZKUS

Tax-Fin-Lex d.o.o.
pravno-poslovni portal,
založništvo in
izobraževanja

Tax-Fin-Lex d.o.o.
Železna cesta 18
1000 Ljubljana
Slovenija

T: +386 1 4324 243
E: info@tax-fin-lex.si

CERTIFIKATI IN EU PROJEKTI

 
x Dialog title
dialog window