STA novice / Ustavno sodišče zaradi retroaktivnosti razveljavilo del insolvenčnega zakona

Novela zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, uveljavljena aprila 2016 (ZFPPIPP-G), je obdobje izpodbojnosti za pravne posle in druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, podaljšal s treh na pet let pred uvedbo postopka osebnega stečaja.

To pomeni, da so v nekaterih postopkih osebnih stečajev, ki so se začeli po uveljavitvi te novele, predmet izpodbijanja lahko tudi pravni posli ali pravna dejanja, pri katerih se je sicer predhodno predvideno triletno obdobje izpodbojnosti že izteklo pred začetkom veljavnosti sprememb.

Kot je razvidno iz odločbe z 2. decembra, ki jo je ustavno sodišče objavilo danes, je ustavo sodišče pritrdilo vrhovnemu sodišču, na zahtevo katerega je presojalo ustavnost, da je takšna ureditev neskladna s prepovedjo povratne veljave predpisov iz 155. člena.

Ta določa, da lahko samo zakon določi, da imajo posamezne njegove določbe učinek za nazaj, če to zahteva javna korist in če se s tem ne posega v pridobljene pravice. Ustavno sodišče je presodilo, da ti pogoji v primeru tega določila ZFPPIPP-G niso izpolnjeni.

"Zato je drugi odstavek 34. člena ZFPPIP-G v navedenem delu v neskladju z drugim odstavkom 155. člena ustave, s tem pa tudi s prepovedjo povratne veljave zakona iz prvega odstavka 155. člena ustave, zaradi česar ga je ustavno sodišče razveljavilo," je zapisalo.

Ustavno sodišče je odločbo sprejelo soglasno.