STA novice / Spremembe pri spodbujanju investicij nared za potrditev

Z investicijskimi spodbudami na podlagi prenovljenega zakona se želi s finančno pomočjo države spodbuditi visoko kapitalsko intenzivne, visoko produktivne in zelene investicije podjetij ter s tem dolgoročno krepiti produktivnost slovenskega gospodarstva. Pri tem je predviden premik od spodbujanja delovno intenzivnih investicij k spodbujanju kapitalsko intenzivnih investicij, katerih cilj je povečevanje zelene in digitalne konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Z novelo zakona se bo tako odpravilo zahtevo glede števila ustvarjenih novih delovnih mest v okviru investicije ter dodalo pogoje in merila za zeleni prehod. V zakonu bo po novem tudi zapisano, da investicije v izključene dejavnosti, torej dejavnosti, ki škodujejo ciljem blažitve podnebnih sprememb in prehodu v krožno gospodarstvo, ne smejo biti finančno podprte iz sredstev mehanizma za okrevanje in odpornost.

Simon Zajc z gospodarskega ministrstva je pojasnil, da se Slovenija sooča s težavo zaostajanja za nekim ciljnim povprečjem dodane vrednosti na zaposlenega. "Ni naša glavna mantra, da želimo kreirati nova in nova delovna mesta, pač pa zadržati obstoječa delovna mesta, predvsem pa dvigniti dodano vrednost," je dejal. Na ta način se po njegovih besedah ustvarjajo možnosti za nove investicije in zadržanje dobrih kadrov v Sloveniji, pa tudi podjetja se bodo sama lažje odločila, da gredo na pot zelenega prehoda.

Z novelo zakona se bo na novo določilo razpon vrednosti investicij, za katere se subvencije dodeljujejo na podlagi javnega razpisa. V predelovalni dejavnosti gre za investicije v vrednosti od enega do 12 milijonov evrov, v storitveni dejavnosti od pol do tri milijone evrov ter v razvojno-raziskovalni dejavnosti od pol do dva milijona evrov. Pri tem se odpravlja pogoj ustvarjanja novih delovnih mest, ostaja pa pogoj ohranjanja povprečnega števila zaposlenih še tri oz. pet let po zaključku investicije.

Enaki pragovi bodo veljali pri spodbudah za investicije, ki bistveno prispevajo k razvoju slovenskega gospodarstva in se dodeljujejo na podlagi neposredne vloge, bo pa raven zahtevanih novih delovnih mest prepolovljena na vsaj 25 v predelovalni dejavnosti, vsaj 20 v storitveni in vsaj 10 v razvojno-raziskovalni dejavnosti.

Edvard Paulič (LMŠ) je ugotovil, da se pogoji za subvencije nižajo, vendar ne povsod, medtem ko je Jože Lenart (LMŠ) opozoril, da so pragovi še vedno takšni, da predvsem majhna hitro rastoča podjetja še vedno ne bodo mogla priti do sredstev na javnih razpisih. Po drugi strani je bil Andrej Černigoj (NSi) prepričan, da podjetja ne bodo imela nobenih težav sodelovati na razpisih in tudi Zajc je dejal, da bo zdaj lahko večji delež podjetij konkuriral na razpisih.

Člani odbora so se s predlogom novele zakona seznanili že prejšnji teden, a so nato sejo prekinili, ker je skupina poslancev nasprotovala nujnemu postopku. Danes so poslanci na plenarni seji nujni postopek potrdili in odbor je lahko delo nadaljeval.

Černigoj je spomnil, da se bo z uveljavitvijo novele zakona omogočilo črpanje dodatnih 88,5 milijona evrov za spodbujanje investicij iz načrta za okrevanje odpornost. "Potrebujemo hitro akcijo, da ta denar pride v prave roke v čim krajšem času," je dejal. V tem smislu je odbor sprejem dopolnilo poslanskih skupin SDS, NSi in SMC, s katerim se natančno določa pogoje za dodelitev spodbud iz sredstev v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost.