STA novice / V veljavo stopil zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti

Cilj novega zakona je zagotoviti sodoben znanstvenoraziskovalni in inovacijski sistem, ki bo omogočil višjo kakovost življenja za vse in dvignil konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Tako zakon, ki je sicer nastajal več kot pol desetletja, prinaša številne pomembne rešitve.

Ureja znanstvenoraziskovalni in inovacijski sistem, ki se delno ali v celoti financira iz državnega proračuna in drugih virov (iz evropskih programov in skladov, lokalnih skupnosti in gospodarstva). Določa organiziranost znanstveno-raziskovalnega in inovacijskega sistema, znanstveno-raziskovalno dejavnost ter financiranje, organiziranost, izvajanje in nadzor te dejavnosti.

Med drugim ureja financiranje na način, ki omogoča stabilnost in avtonomen razvoj znanstvenoraziskovalne dejavnosti in njenih izvajalcev. Cilj je, da delež javnih sredstev za znanstvenoraziskovalno dejavnost doseže en odstotek bruto domačega proizvoda (BDP), in sicer s povečanjem državnega financiranja za najmanj 0,08-odstotne točke letno. To pomeni, da se bodo proračunska sredstva za znanost do leta 2025 predvidoma podvojila.

Zakon javnim raziskovalnim organizacijam prinaša tudi več avtonomije, vključno s prenosom premoženja države, ki ga imajo v upravljanju, v njihovo last. Prenos lastninske pravice morajo raziskovalne organizacije urediti v petih letih po uveljavitvi tega zakona.

Zakon tudi lajša pogoje pri podeljevanju koncesij za izvajanje javne službe v znanstvenoraziskovalni dejavnosti.

Poudarek je tudi na vračanju slovenskih raziskovalcev iz tujine in učinkovitejšem prenosu znanja ter inovacijskem sodelovanju z gospodarstvom. Zakon prinaša tudi stimulativno nagrajevanje uspešnih raziskovalcev in odprt dostop do znanstvenih objav.

Zakon prav tako naslavlja etiko in integriteto v znanosti, tudi z vzpostavitvijo nacionalnega sveta za etiko in integriteto v znanosti, ki se mora vzpostaviti najkasneje v šestih mesecih po začetku uporabe tega zakona.