STA novice / Grožnje najvišjim predstavnikom države bodo odslej preganjali po uradni dolžnosti

Večina zakonskih sprememb se sicer nanaša na prenos določb evropskih direktiv ter konvencij Sveta Evrope in Organizacije združenih narodov. Spremembe in dopolnitve že obstoječih kaznivih dejanj, pa tudi nekatera nova kazniva dejanja iz teh dokumentov, posegajo na področja zatiranja terorizma, trgovine s človeškimi organi, ter s ponarejenimi zdravili in drugimi medicinskimi izdelki.

Kot so navedli na pravosodnem ministrstvu, novela dograjuje tudi ureditev glede prepovedanih ravnanj v športu in uničevanja svetovne kulturne dediščine. Določa pa tudi novo kaznivo dejanje prisilnega izginotja v okviru kaznivega dejanja ugrabitve. Prav tako izboljšuje kazensko-pravno ureditev na področjih nedovoljenih posegov v informacijske sisteme, zlorab trga finančnih instrumentov, ponarejanja denarja ter zaščite pred goljufijami z negotovinskimi plačilnimi sredstvi.

Novela pa uvaja tudi spremembo, po kateri bodo pristojni organi osumljence kaznivega dejanja grožnje proti najvišjim predstavnikom države in njihovim bližnjim preganjali po uradni dolžnosti, in ne več na predlog oškodovanca.

Ta določba je v postopku sprejemanja zakonske novele sprožila največ polemik. V delu opozicije so ji namreč ostro nasprotovali, saj so menili, da je namenjena zgolj ustrahovanju in discipliniranju državljanov.

Na pravosodnem ministrstvu pa so spomnili, da sta takšne spremembe ministrstvu predlagala odbora za pravosodje in za notranje zadeve na skupni seji februarja letos, ko so poslanci razpravljali o stopnjevanju sovražnosti in napadih na posameznike in organizacije.

Podobne rešitve so sicer koalicijski poslanci želeli uveljaviti že v predlagani noveli zakona o varstvu javnega reda in miru, ki je sprva predvidevala globe za nedostojno vedenje do uradne osebe pri uradnem poslovanju ter najvišjih predstavnikov oblasti in njihovih bližnjih. Pozneje so sicer predlog razširili na kaznovanje nedostojnega vedenja do vseh državljanov, a je novela septembra v DZ ostala brez zadostne podpore.