STA novice / Poslanci za samostojno ureditev področja oskrbe s plini

Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Blaž Košorok je v okviru današnje druge obravnave ponovil, da zakon povzema osnovno strukturo obstoječe ureditve na področju zemeljskega plina v energetskem zakonu, naslavlja pa določena vprašanja, "za katera se je izkazalo, da so do zdaj pomanjkljivo urejena".

Med drugim dopolnjuje definicije izrazov z novimi pojmi, ki se nanašajo na proizvajalca in prevzem plina v sistem, kar da je potrebno zaradi ureditve pravil o vključevanju plinov iz obnovljivih virov v distribucijske sisteme. V njem so tudi nekatere določbe, povezane s pogoji dostopa proizvajalca plina do sistema predvsem na distribucijski ravni. V povezavi s prevzemom plina v plinski sistem od proizvajalcev plina dopolnjuje zakonsko ureditev bilančne sheme, in sicer tako, da tudi za prevzemna mesta določa obveznost njihove vključitve v bilančno skupino na podlagi sklenjene odprte pogodbe, je naštel Košorok.

Zakon tako uvaja "nova pojma, kot sta krizni plin, solidarnostni plin". "Oba sta namenjena izravnavi plinskega sistema. Krizni plin se zagotovi z omejevanjem oskrbe domačih odjemalcev, solidarnostni plin pa lahko država kupi v okviru mehanizma solidarnostne pomoči med sosednjimi državami EU na osnovi posebnih, t. i. bilateralnih sporazumov," je povedal.

Zakon je po besedah državnega sekretarja nujen z vidika ohranjanja in razvijanja dobro delujočega notranjega energetskega trga. Z njim naj bi bilo mogoče lažje doseči izvajanje regulatornih in strokovnih nalog javne uprave na tem področju in hitreje usklajevati nacionalno zakonodajo z evropsko.

Bojan Podkrajšek (SDS) je v predstavitvi poslanskih skupin opozoril, da zakon o plinih velja samo za pline, ki se prenašajo po sistemu in lahko tvorijo zmes plinov obnovljivega in fosilnega izvora, katere pretežni delež je danes metan.

V SNS so zadovoljni, da rešitve naslavljajo upravljanje s kriznim plinom, "ki se pojavi zaradi zmanjšanja ali prekinitve dobave plina". "Zakon bo nedvoumno imel pozitivne učinke na gospodarstvo, socialno področje, nadaljnji razvoj prenosnega in distribucijskega sistema," je ocenil Dušan Šiško.

"V primeru, da se razmere z oskrbo plina tako poslabšajo, da je ogrožena oskrba zaščitnih odjemalcev, tu so pretežno gospodinjski odjemalci, lahko država članica EU zaprosi za pomoč in solidarnostno ponudbo za plin sosednje države članice. V primeru odločitve za nakup solidarnostnega plina bo nakup in finančne transakcije operater prenosnega sistema preko posebnega skrbniškega računa," pa je izpostavil Mihael Prevc (NSi).

V SMC so prepričani, da zakon nudi "jasno in strukturirano pot do zagotovitve konkurenčne, varne, zanesljive in dostopne oskrbe s plini". "Prav tako verjamemo, da bodo določila, ki jih uvaja nov zakon o oskrbi s plini pripomogla k učinkoviti oskrbi, kar nedvomno uresničuje javni interes. Pri tem pa je še posebej pomembno izpostaviti dejstvo, da zakon sledi načelom trajnostnega razvoja," je povedala Mojca Žnidarič (SMC).

Dejan Židan (SD) je izpostavil, da zakon nima spornih rešitev, se je pa z njim pokazalo, da "pred volitvami posamezne stranke dajejo prazne obljube, obljube, da je preveč zakonov, preveč odlokov, preveč predpisov in da jih bodo v času svojega vladanja zmanjšali".

Tudi v SAB zakonu ne nasprotujejo, so se pa zavzeli, da se v ospredje postavi končnega odjemalca oz. uporabnika. "Zagotoviti bo treba kvalitetno uporabniško izkušnjo, pri tem pa končnemu odjemalcu omogočiti polno vključenost in sodelovanje pri proizvajanju in potrošnji," je dejal Andrej Rajh.