STA novice / Predlog Levice za višje nadomestilo pri brezposelnosti končal pot v DZ

Predlog je predvideval, da najnižje denarno nadomestilo ne bi bilo več opredeljeno nominalno, kot je sedaj pri 530,19 evra, ampak kot seštevek zneska minimalnih življenjskih stroškov ter davkov in prispevkov, ki jih mora plačati prejemnik denarnega nadomestila, ki pri dohodnini ne uveljavlja olajšave za vzdrževane družinske člane.

Tudi zgornja meja po predlogu ne bi bila več določena nominalno, trenutno je pri 892,50 evra, ampak kot znesek minimalne plače, veljaven na dan, ko bi bila izdana odločba o nadomestilu.

Odbor DZ za delo, družino, socialne zadeve in invalide novembra predloga ni podprl, zato je zakonodajni postopek končan.

Poslanske skupine so danes na seji DZ sicer predstavila stališča do predloga.

Miha Kordiš (Levica) je dejal, da sedaj določeno najnižje nadomestilo ne zagotavlja socialne varnosti za čas do nove zaposlitve, kar naj bi bil namen nadomestila. Po njegovih besedah bi lahko le s predlaganimi spremembami naredili korak k pravičnejšemu zavarovanju ljudi, ki so ostali brez zaposlitve.

V SDS so po besedah Marijana Pojbiča ocenili, da predlog ni bil ustrezno utemeljen. Nadomestilo se zagotavlja po načelih solidarnosti, da bi bila njegova višina primerljiva z dohodkom iz dela, pa ni mogoče, je menil in izpostavil "zelo občutljivo" razmerje med minimalno plačilo in nadomestilom za brezposelnost. Zagotoviti je treba, da bo čim manj ljudi brezposelnih in da bodo nadomestilo prejemali čim krajši čas.

Jože Lenart (LMŠ) je poudaril, da bi morala država posamezniku, ki ostane brez dela, zagotoviti dohodek v višini minimalnih življenjskih stroškov. Menil je, da bi bila sprememba trenutne ureditve potrebna tudi zaradi aktualnih podražitev.

Jani Ivanuša (SNS) je dejal, da se, ko vidi, koliko ljudi živi pod pragom revščine, vpraša, kdo je zavozil. Po ustavi je Slovenija socialna država, "a kot kaže, smo zatajili pri izvedbi". Izrazil je dvom, da bi predlagani dvig najnižjega nadomestila izboljšal položaj brezposelnih, in menil, da bi se morali pogovarjati o tem, kako ljudem zagotoviti višje plačilo.

Tadeja Šuštar Zalar (NSi) je dejala, da je višina nadomestila določena po načelu vzajemnosti in solidarnosti ter da ni namenjena niti zagotavljanju kritja minimalnih življenjskih stroškov niti zagotavljanju primerljivosti prihodkov iz obdobja delovne aktivnosti. Čudi jo, da v Levici niso zaskrbljeni zaradi potrebnega dviga proračunskih izdatkov zaradi njihovega predloga, so pa vložili zahtevo za posvetovalni referendum o noveli zakona o dohodnini.

Meira Hot (SD) je menila, da je trenutna ureditev zastarela, saj temelji na nominalnih vrednostih, ki se ne usklajujejo z rastjo življenjskih stroškov. Dejala je, da je spodnja meja nadomestila prenizka, saj je le malo nad višino socialne pomoči, in da bi morala zgornja meja nadomestila bolj odražati višino prispevkov, ki jih je posameznik plačeval pred brezposelnostjo.

Ivan Hršak (DeSUS) je med drugim dejal, da gre za kompleksno vprašanje, saj mora nadomestilo zagotavljati dostojno življenje, hkrati pa lahko previsoko nadomestilo brezposelnega odvrača od aktivnega iskanja zaposlitve - in je naloga vsakokratne vlade, da v sodelovanju s socialnimi partnerji poišče primerno rešitev.

Janja Sluga (NeP) je dejala, da predlagano zvišanje ne bi bilo nesorazmerno. Menijo, da bi morala zgornja meja v večji meri odražati obseg sredstev, ki jih v lasu delovne aktivnosti prispevajo tisti z višjimi dohodki.