STA novice / Sodba ESČP glede razlaščencev v sanaciji bank dokončna

"Izplačila dosojenih odškodnin in povračila stroškov pritožnikom po sodbi bodo izvedena v roku, ki ga je postavilo ESČP," so STA še povedali na državnem odvetništvu.

ESPČ je v sodbi s 14. septembra odločilo, da je v primeru razlaščenih vlagateljev v podrejene obveznice in delnice bank prišlo do kršitve 1. člena dodatnega protokola h konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Sodišče je menilo, da Republika Slovenija - vlada in sodišča - od leta 2013 vlagateljem ni zagotovila kakršnega koli učinkovitega sredstva, s katerim bi lahko na sodiščih izpodbijali izredne ukrepe Banke Slovenije. Po izračunih Banke Slovenije naj bi šlo pri razlaščenih delnicah oz. obveznicah za ničvredno premoženje, ESČP pa je presodilo, da je treba o tem presoditi v ustreznem postopku.

Ob tem se sodišče ni spuščalo v podrobnosti pravnega sredstva iz zakona o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank, sprejetega leta 2019, ker je ta zakon v postopku ocene ustavnosti pred ustavnim sodiščem. Prav tako se ni spuščalo v to, ali so bili izredni ukrepi v splošnem interesu in ali je bilo vzpostavljeno pravično ravnovesje med zahtevami splošnega interesa skupnosti in varstvom pravice pritožnikov do mirnega uživanja njihovega premoženja.

Ker ima država obveznost zagotoviti pritožnikom učinkovito izpodbijanje ukrepov in uveljavljanje zahteve po povrnitvi škode, ESČP pritožnikom ni prisodilo premoženjske škode. Prisodilo pa jim je nepremoženjsko škodo. "Pojasnilo je, da je pritožnikom to, da niso mogli zahtevati povračila škode in so bili v negotovosti glede pravnega sredstva, ki bi jim to omogočilo, povzročilo stisko," so septembra pojasnili v državnem odvetništvu.

ESČP je tožnikom Jožetu Pintarju, Tadeju Kotniku, Luki Jukiču ter Andreju in Ireni Jesenko prisodilo po 3000 evrov, Jožku Peterlinu pa 1000 evrov. Pritožnica Milena Logar medtem ni zahtevala zadoščenja za to škodo. Šestim pritožnikom je ESČP prisodilo tudi stroške postopka v zneskih med 915 in 2964 evrov, en pritožnik tega ni zahteval.

Država mora po sodbi ESČP sicer uporabiti ustrezne splošne in posebne ukrepe, s katerimi bo pritožnikom zagotovila pravice, ki so jim bile kršene, ukrepe pa mora sprejeti tudi glede vseh drugih, ki so v enakem položaju kot pritožniki.

Ker se vse od bančne sanacije konec leta 2013 ni našlo ustrezne rešitve, je Banka Slovenije za rešitev odprtih vprašanj angažirala neodvisno skupino pravnih strokovnjakov, ki je kot najbolj primerno rešitev videla vzpostavitev povrnitvene sheme, kjer bi finančno breme prevzela država.