STA novice / Na ministrstvu za delo odločitev ustavnega sodišča spoštujejo, za sindikate pričakovana (dopolnjeno)

"Ukrep sporazumnega nadaljevanja ali prekinitve delovnega razmerja zaposlenim ob izpolnitvi pogojev za starostno pokojnino je bil sprejet v obdobju, ko je bil trg dela zaradi korona krize zelo prizadet, v tem času pa se je precej povišala brezposelnost, zlasti med mladimi," je v pisnem odzivu na odločitev ustavnega sodišča pojasnil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janez Cigler Kralj.

Po njegovih navedbah je bil namen ukrepa na eni strani mladim zagotoviti lažji prehod na trg dela, z zaposlovanjem mladih in delovno aktivnih posameznikov pa dolgoročno pozitivno vplivati na gospodarsko rast, kar je bilo ključno z vidika okrevanja gospodarstva zaradi korona krize. Po drugi strani je, tako Cigler Kralj, ukrep zaposlenim z izpolnjenimi pogoji ohranil možnost ostati v delovnem razmerju ali se zaposliti pod drugačnimi, lahko tudi boljšimi pogoji.

"Ukrep je torej starejšim omogočal ohranjanje delovne aktivnosti, in sicer na prilagojenih in kakovostnih delovnih mestih," je zapisal minister, po navedbah katerega so na ukrep dobili izjemno pozitivne odzive s strani gospodarstva.

Kot je navedel Cigler Kralj, na ministrstvu odločitev ustavnega sodišča spoštujejo. "Se bomo pa še naprej trudili zagotavljati pogoje za odziven trg dela, kot nam to uspeva med krizo, ko smo z ukrepi ohranili skoraj 300.000 delovnih mest in sedaj, ko beležimo rekordno zaposlenost in od leta 2008 najnižje število brezposelnih," je sklenil minister.

V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederaciji sindikatov javnega sektorja Slovenije in Konfederaciji sindikatov Slovenije Pergam pa so v odzivih zapisali, da so odločitev pričakovali in jo pozdravljajo. V KSS Pergam ob tem ugotavljajo, da je ustavno sodišče v okviru preizkusa skladnosti izpodbijanih določb pritrdilo ključnim argumentom sindikalnih central, zlasti neskladje z mednarodnimi akti, ki zavezujejo Slovenijo.

V Pergamu ocenjujejo, da gre za pomembno odločitev, "katere teža je spričo dejstva, da je bila sprejeta soglasno, še toliko večja". Ustavno sodišče je po njihovih navedbah s to odločitvijo postavilo jasen standard glede dopustnosti zakonskega urejanja razlogov za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Menijo, da to "utegne imeti daljnosežne učinke tudi pri morebitnih ponovnih predlogih, zlasti s strani delodajalskih organizacij, da se v delovno pravno zakonodajo uvede možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi brez razloga". Kot so dodali, smo bili temu v preteklosti že večkrat priča, sindikati pa so takšnim predlogom vedno doslej ostro nasprotovali.

V odzivu so še poudarili, da so na argumente, ki jim je pritrdilo tudi ustavno sodišče, sindikati opozarjali že v času sprejemanja zakona, medtem ko jim sodelovanje pri pripravi te določbe ni bilo omogočeno. "Odločitev ustavnega sodišča je tako še en lep primer, kaj se zgodi z rešitvami, ki niso oblikovane v socialnem dialogu, o katerih ni javne razprave in ki se sprejemajo brez upoštevanja stroke," so opozorili v Pergamu.

Konfederacija novih sindikatov Slovenije (KNSS) vidi ustavno odločitev kot eno od številnih zaušnic tej vladi. Ta po njihovih besedah namenoma izključuje socialne partnerje iz odločanja o zadevah, pri katerih je več kot očitno, da je njihova vključitev odločujočega pomena. Upajo, da bo to sporočilo vplivalo nanjo, da bo končno sprevidela pomen socialnega dialoga. V slednjem gre za enakopravnost partnerjev in ne le za seznanjanje predstavnikov delojemalcev in delodajalcev z že sprejetimi odločitvami vlade, so poudarili.

Izkazanemu zadovoljstvu kolegov sindikalistov se je v imenu Konfederacije sindikatov 90 Slovenije pridružil tudi njen predsednik Peter Majcen.

Ustavno sodišče je razveljavilo ureditev v zakonih o delovnih razmerjih in o javnih uslužbencih, na podlagi katere je lahko delodajalec oz. predstojnik iz poslovnega razloga delavcu oz. javnemu uslužbencu odpovedal pogodbo o zaposlitvi, poslovnega razloga pa mu ni bilo treba utemeljevati, če je delavec izpolnjeval pogoje za starostno upokojitev.

Sodišče je presodilo, da je ureditev v neskladju s Konvencijo št. 158 Mednarodne organizacije dela in Evropsko socialno listino ter posledično z 8. členom ustave. Odpovedi pogodb o zaposlitvi, ki so bile delavcem vročene na tej podlagi in katerih učinkovanje je ustavno sodišče zadržalo februarja letos, so prenehale pravno veljati in učinkovati.

Presojo ustavnosti omenjene ureditve, ki jo je prinesel sedmi protikoronski zakon, so zahtevale reprezentativne sindikalne centrale in zagovornik načela enakosti. Kot so pojasnili pri zagovorniku, slednji sodbe ustavnega sodišča ne more komentirati, ker z njo uradno še ni seznanjen.