STA novice / Predlagatelji interpelacije nad Hojsa z vrsto očitkov

V LMŠ ocenjujejo, da je delo ministra Hojsa popolnoma neustrezno. Kot je dejal Nik Prebil, je politizacija policije v polnem razmahu, notranji minister pa po njegovih besedah klientelistično in nepotistično za vodstvena delovna mesta izbira posameznike, ki nimajo potrebnih izkušenj in znanj.

Po njegovih besedah je na protestih 5. oktobra nezakonito omejil človekove pravice, mirni protesti pa so se tedaj sprevrgli v nasilne izgrede. Hojs je po Prebilovem mnenju tudi soodgovoren za potrjevanje neustavnih in nezakonitih vladnih odlokov, ravnal pa je tudi v neskladju s kazensko zakonodajo, ko je "javnosti prikril dejstvo, da ve za posnetke okoljskega ministra Andreja Vizjaka, kjer nagovarja slovenskega tajkuna k utaji davkov".

Po besedah Predraga Bakovića (SD) vsebina in argumenti interpelacije kažejo na širšo in čedalje bolj jasno sliko delovanja te vlade. V Hojsovem primeru gre po njegovih besedah "za jasen in nedvoumen cilj popolnega obvladovanja represivnih organov za prisilno upravljanje najprej epidemije, za katero so seveda krive državljanke in državljani, ne pa vlada, nato pa tudi za nadaljnje splošno upravljanje države".

Opozoril je tudi na "neizpodbitne dokaze o politizaciji policije", do katerih se je dokopala preiskovalna komisija DZ, ter na padec zaupanja javnosti v policijo. Kot je dodal Baković, se nanj obračajo mnogi policisti in nekdanji sodelavci policije, ki pravijo, da je stanje duha v policiji tako slabo, kot še ni bilo, niti v času nekdanje Jugoslavije.

"Če kdo, prav minister Hojs uteleša čisto vse, kar je s to vlado narobe," pa je dejala poslanka Levice Nataša Sukič in mu očitala, da je vzpostavil popolnoma nesprejemljiv politični diskurz. Notranjemu ministru očitajo politizacijo in militarizacijo policije, pa tudi odgovornost za protiustavno omejevanje človekovih pravic z nepravilnim izvajanjem 9. člena zakona o nalogah in pooblastilih policije.

V Levici so prepričani, da Hojs ne nosi samo objektivne odgovornosti za policijsko nasilje na protestih v Ljubljani, ampak da je tudi subjektivno vplival na takšno policijsko taktiko. "5. oktobra je postalo dokončno in brutalno jasno, da oblast niti ne skriva več svoje želje po represiji," je poudarila Sukičeva.

V SAB Hojsu očitajo avtoritaren način mišljenja in delovanja, ki se je po besedah Andreja Rajha "v začetku kazalo zlasti v zelo zagretem kadrovanju novih, njemu in njegovi sedanji politiki zvestih kadrov". Notranji minister namreč po njegovih besedah na položaje postavlja poslušne kadre, ki "vdano izpolnjujejo njegova navodila".

Tudi Rajh je spomnil na ukrepanje policije na protestih 5. oktobra. V SAB so prepričani, da je bila uporaba sile nesorazmerna, "zaplinjen pa je bil celoten center Ljubljane, kar so občutili ne samo protestniki, ampak tudi tamkajšnji prebivalci in mimoidoči". Pozivi notranjega ministra k večji policijski represiji so tako "več kot očitno padli na plodna tla," je še ocenil.

"Minister Hojs s svojo lastno komunikacijo, obnašanjem in delovanjem prvovrstno ilustrira delo tretje vlade Janeza Janše," pa je dejala vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev (NeP) Janja Sluga. "To je človek, ki zmerja državljanke in državljane s svinjami, hkrati pa hvali slovenske neonaciste," je kritična poslanka.

Hojs tako po njenem mnenju skupaj s predsednikom vlade najbolje simbolizira dejstvo, da je v Sloveniji nujna korenita sprememba oziroma normalizacija. "Ljudje imajo dovolj neprestanega izrednega stanja, ki ga ustvarja ta vlada," je še dejala Sluga, ki Hojsu očita tudi pritlehno in žaljivo retoriko do tistih, ki se z njim ne strinjajo.