STA novice / DZ sprejel novelo zakona o organiziranosti šolstva, ki spreminja sestavo svetov zavodov

DZ je na izredni seji najprej opravil drugo branje predloga novele, ki ga je v obravnavo DZ predložila skupina 40 poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem (SDS) po tistem, ko je predsednik DZ Igor Zorčič ni uvrstil na decembrsko sejo. Dopolnilno obrazložitev je v imenu predlagateljev podala Mojca Škrinjar (SDS). Začela je s primerom šole, v kateri je ravnatelj v času, ko so bili otroci bolni rekel, da covida ni in temu so mnogi sledili, ustanovitelj pa je bil popolnoma brezmočen. Poudarila je, da je čas, da ustanovitelj prevzame svojo odgovornost, ki je, kot pravi, bistvena, ko gre za sestavo sveta. Našli so kompromis in zdaj predlagajo sestavo sveta, v kateri so po trije predstavniki ustanovitelja, staršev oziroma eden dijakov v srednji šoli in zaposlenih.

V nadaljevanju je izpostavila digitalizacijo šole. Šole danes namenjajo skupaj komercialnemu ponudniku, ki ne nudi popolne ponudbe šest milijonov letno, je spomnila in vprašala, če vedo, da se za ta denar lahko zgradi en vrtec. "V podatke, ki jih smejo videti samo šole bodo videle samo šole, pristojne osebe. V podatke, ki jih sme videti pa ministrstvo, to je centralna evidenca, kot že do sedaj, bodo pa videli tudi na ministrstvu," je pojasnila. Meni, da je Pametna šola stvar prihodnosti in tudi zmanjševanja administracije iz manjšanja stroškov staršem. Novela zakona prinaša napredovanje pomočnic vzgojiteljic in tako po njenih navedbah odpravlja eno izmed krivic ter evropske vrednote.

Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Damir Orehovec je povedal, da so s sprejetimi dopolnili bile odpravljene pomanjkljivosti, na katere je vlada opozorila v svojem mnenju, predvsem kar se tiče določb, ki urejajo zbirke podatkov in pa varovanje osebnih podatkov in prehodnih odločb. Vlada predlog zakona podpira, je dejal in opozoril na člen zakona, ki na novo vzpostavlja napredovanje pomočnic vzgojiteljic v naziv mentor in svetovalec, da bo to povzročilo določena neravnovesja znotraj plačnega sistema, pa tudi dodatne finančne učinke.

Rešitvam novele so bili naklonjeni v koalicijskih strankah. V predstavitvi stališč poslanskih skupin je Tomaž Lisec (SDS) naštel ključne rešitve novele, med drugim oblikovanje enotnega državnega informacijskega sistema z najvišjim standardom varovanja podatkov, možnost napredovanja pomočnikov vzgojiteljev v naziv mentor in svetovalec ter spremembo sestave svetov šol in vrtcev. Novela uvaja tudi nov cilj s poudarkom na slovenski kulturi in evropskih vrednotah.

Poslanka SMC Mojca Žnidarič je med drugim ocenila, da z vzpostavitvijo enotnega državnega informacijskega sistema za vodenje šolske dokumentacije oblikovalcem izobraževalne politike zagotavljajo hitrejši dostop do podatkov za izboljšanje rešitev v šolstvu ter lažje spremljanje in načrtovanje vzgojno-izobraževalnega dela.

V večjem delu opozicije pa so bili do predlaganih rešitev kritični. Koaliciji so očitali, da gre za politizacijo šolskega prostora, kar se po mnenju poslanca Primoža Siterja (Levica) kaže tudi v izključitvi strokovne javnosti. Ker gre pri pri predlagani spremembi za enostransko in nestrokovno uveljavljanje partikularnih političnih interesov, so v Levici skupaj z LMŠ, SAB, SD in NeP predlagali dopolnilo, da se to v celoti črta in ohrani dosedanja sestava svetov javnih vrtcev in šol, po kateri imajo pet članov predstavniki zaposlenih, po tri pa ustanovitelj in starši.

"Paradoks cele zgodbe danes je, da celotni šolski sektor pravzaprav nasprotuje takšnemu predlogu in temu posegu, ki se je zgodil s tem predlogom zakona," je dejala poslanka Lidija Divjak Mirnik (LMŠ), ki je prepričana, da gre za ozki strankarski politični interes. Zato so vložili dopolnilo, da se ta v celoti črta in da sestava sveta ostane takšna kot je zdaj.

"Nedvomno gre za zakon, kjer bi imela stroka glavno besedo. A bi pričakovali, da poslušate stroko, ki je menila, da gre za politizacijo šolstva. To kar je danes, je bistveno bolje od tistega, kar ste sprva predlagali," je menila Alenka Bratušek (SAB). Po njenem prepričanju je edini namen zakona zamenjati vse svete zavodov še pred volitvami.