STA novice / DZ sprejel novelo zakona o financiranju občin

Vladna novela po besedah državne sekretarke na ministrstvu za javno upravo Urške Ban zdaj jasno določa, da gre za sredstva, ki jih občine prejmejo kot popravek primerne porabe zato, ker imajo zaradi romskih naselij višje stroške delovanja oziroma višje stroške, povezane z vzdrževanjem in gradnjo infrastrukture v občini. Omenjena sredstva so nenamenska, torej občinam ni treba posebej poročati o njihovi porabi, je dejala.

Druga sprememba pa se nanaša na dopolnitev nabora nalog, ki jih po zakonu o financiranju občin opravljajo skupne občinske uprave in se sofinancirajo iz državnega proračuna. Gre za področje informatike, katere pomen se izrazito povečuje tudi v javni upravi. Na ta način bo država dodatno prispevala k informacijski krepitvi občin predvsem pri zagotavljanju novih storitev za prebivalce, je pojasnila Banova.

V današnji predstavitvi stališč poslanskih skupin o predlogu novele so v SDS posebej pozdravili, da so sredstva za občine z romskimi naselji nenamenska, da torej občine same skladno z načelom avtonomnosti odločajo, kam bodo sredstva namenile in kako jih bodo uporabile.

Do zdaj je večkrat prihajalo do zmotnega tolmačenja, da so sredstva namenjena predvsem romskemu prebivalstvu v teh občinah, so pojasnili v NSi. Po njihovih navedbah je šlo v nekaterih primerih celo tako daleč, da so sredstva delili po gospodinjstvih romskih naseljih kot subvencijo za plačevanje elektrike in vode.

Tudi po oceni SMC bodo spremembe omogočile jasnejšo ureditev sofinanciranja občin in s tem razvoj številnih občin z romskimi naselji. Hkrati bodo pospešile digitalizacijo občinskih uprav, so izpostavili.

Poslanska skupina DeSUS je pri spremembi, ki nabor nalog skupnih občinskih uprav dopolnjuje z informatiko, spomnila, da je sofinanciranje delovanja skupnih občinskih uprav iz državnega proračuna metoda za spodbujanje racionalizacije pri poslovanju s povezovanjem določenim funkcij med občinami, ki so geografsko blizu. Samostojno opravljanje določene funkcije bi jim namreč predstavljalo nesorazmerno velik strošek, so dodali.

Nepovezani poslanci so državo spomnili, da vprašanje položaja romskih skupnosti kljub predlogu novele še vedno ni urejeno na celovit način. Občine še vedno potrebujejo pomoč države denimo pri sofinanciranju izgradnje osnovne infrastrukture, so poudarili.

V LMŠ so medtem kot vprašljiv izpostavili sam nabor občin, upravičenih do sofinanciranja. Po njihovi oceni bi moral biti izpolnjen pogoj, da ima občina romskega svetnika. Zgolj evidentirana romska naselja po njihovem mnenju puščajo odprt prostor za širjenje nabora upravičenih občin. Prav tako so tudi v SNS mnenja, da bi morale biti do sredstev upravičene le občine z romskim svetnikom.

V SAB so opazili, da predlagatelj ni vključil vseh občin z romskimi skupnostmi. Tako je denimo izvzeta Mestna občina Maribor. Izrazili so željo, da se vprašanje ustrezno naslovi tudi zanjo.

Občin z evidentiranimi romskimi naselji je 25, zaradi teh naselij pa imajo dodatne obveznosti in stroške, so izpostavili v SD. Glede na to je po njihovem prepričanju nujno, da prejmejo dodatna finančna sredstva. Pričakujejo, da bodo občine ta sredstva ustrezno porabile.

Za Levico pa je besedilo nesprejemljivo tako zaradi postopka sprejemanja kot zaradi vsebine. Zakon o romski skupnosti določa, da je treba pri sprejemanju zakonodaje s področja, ki zadeva Rome, pridobiti predhodno mnenje sveta romske skupnosti. A vlada neposrednega mnenja ni dobila. Kršena so bila tudi pravila o sprejemanju zakonov, ki se nanašajo na občine, so navedli.