STA novice / Novinarstvo ogrožajo tudi strateške tožbe (tema)

"Novinarji se s političnimi pritiski srečujemo bolj kot kadarkoli prej," je v pogovoru za STA opozorila predsednica Društva novinarjev Slovenije Petra Lesjak Tušek.

V društvu so opazili porast spletnega nadlegovanja, sovražne komunikacije, blatenja, žaljenja, groženj in obtoževanj. Ne gre le za napade na delo novinarjev, ampak tudi za spodkopavanje kredibilnosti na osebni ravni. To vse vpliva na delo novinarjev, ki raje dvakrat premislijo, ali bi se lotili kakšne teme, je pojasnila.

Da bi imeli boljši pregled nad tem, so pri društvu vzpostavili tudi posebno platformo, kjer zbirajo prijave napadov na novinarje. Doslej so jih zbrali okoli 30, gre pa za zelo različne oblike in na različnih ravneh.

Dodatno nevarnost predstavljajo strateške tožbe. "Gre za serijske tožbe, katerih namen je utišanje in nadlegovanje kritikov, kar je za medije izčrpavajoče, časovno in finančno," je povedala Petra Lesjak Tušek.

Po mnenju odvetnice Jasne Zakonjšek je cilj tovrstnih tožb tudi opozorilo drugim, da torej tudi drugi novinarji ali medijske hiše zaradi morebitnih groženj s tožbami premislijo, ali bi se lotili občutljive teme. "Gre za zlorabo pravnih sredstev in načenjanje pravne države," je prepričana.

Obe sogovornici se strinjata, da gre večinoma za neutemeljene tožbe, ki na koncu tudi niso uspešne. Se pa lahko postopki vlečejo več let, s čimer je učinek dosežen.

Zakonjškova ob tem dodaja, da pri poskusih utišanja medijev ne gre le za tožbe, ampak se običajno na novinarje in medijske hiše spravijo tudi z različnimi inšpekcijami.

SLAPP tožbe sicer niso nov pojav, opozarjata obe sogovornici. To se je pojavljalo že prej, sedaj pa so dobile ime. Prav tako tarče tovrstnih tožb niso le novinarji, ampak so uperjene tudi zoper nevladnike, aktiviste, akademike in druge, ki se kritično izražajo.

Tak je bil med drugimi primer lokalnega politika, ki je tožil študenta, ker je na družbenem omrežju izrazil kritiko. Tovrstna dejanja pa opogumljajo tudi druge, da se s svojimi nasprotniki soočijo po pravni poti. "Pri tem pa je značilno nesorazmerje moči med tožečo in toženo stranko," je glede strateških tožb pojasnila Jasna Zakonjšek.

Več držav že ima zakonodajo, ki preprečuje tovrstno zlorabo pravnih sredstev, med njimi Kanada. Podobno pa pravila sedaj pripravlja tudi Evropska komisija.

Sogovornici hkrati poudarjata, da je to tudi občutljivo področje, saj se nikomur ne sme odvzeti pravice do pritožbe in sojenja. Zato je priprava tovrstne zakonodaje precej zapleten postopek, priznava Zakonjškova. "Gre za iskanje ravnovesja med dvema pravicama," je dodala.

Vzpostaviti bi bilo treba neka podrobna merila, po katerih bi se lahko že ob pregledu tožbe ugotovili, ali gre za SLAPP tožbo. Ena od rešitev je tudi, da bi se pospešilo sodne postopke za takšne primere, je dodala.

Trenutno pa se je možno proti tovrstnim praksam boriti z izobraževanjem in ozaveščanjem. Pomembno je, da ljudje vedo, kdaj so žrtev nekih protipravnih napadov in da se jim pri tem nudi podpora. Enako je treba izobraziti pravnike, odvetnike in sodnike, je prepričana Jasna Zakonjšek. Pri tem je opozorila na spletno stran Index on Censorship, kjer lahko osebe preverijo, ali so žrtve SLAPP tožbe.

Do uveljavitve zakonodaje pa obe poudarjata pomen podpore javnosti. "Ne glede na občutek, da prevladuje populističen in nastrojen diskurz, je še vedno velik del kritične javnosti, ki teh praks ne odobrava," je povedala Petra Lesjak Tušek.

Sogovornici sta se strinjali tudi, da se je že naredil pomemben korak, ker se sedaj o tem govori in teče razprava, to pa omogoča podlago za nadaljnjo ukrepanje.

Pogovor s predsednico Društva novinarjev Slovenije Petro Lesjak Tušek in odvetnico s področja medijske zakonodaje Jasno Zakonjšek je dostopen tudi med podcasti STA sta.si/qnkHpR