STA novice / Evro v obtoku 20 let, v Sloveniji pa 15 let

Evro je bil kot knjižna valuta uveden z letom 1999, z letom 2002 pa so ga namesto svojih nacionalnih valut uvedle Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Grčija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Španija. Šlo je za največjo zamenjavo denarja v svetovni zgodovini.

Skupna evropska valuta je ime evro dobila leta 1995 na vrhu EU v Madridu. Navdih za evrski simbol je bila grška črka epsilon. Ta se razlaga tudi kot simbol za prvo črko imena Evropa v latinici, pri čemer vzporedni črti ponazarjata stabilnost.

Slovenija si je čimprejšnjo uvedbo evra zadala ob vstopu v EU 1. maja 2004. Da je to lahko storila, je morala izpolniti vrsto pogojev, predvsem je morala znižati inflacijo na evropsko raven in voditi varčno javnofinančno politiko.

Slovenija je evro z letom 2007 prevzela kot prva od držav, ki so se maja 2004 pridružile EU, in postala 13. članica EU s skupno valuto. Evro je zamenjal nacionalno valuto tolar. Menjava se je izvršila v razmerju 239,640 tolarja za evro.

Evro so za Slovenijo uvedli na Cipru, Malti, Slovaškem ter v Estoniji, Latviji in Litvi. Evrsko območje tako danes šteje 19 članic. Evro pa je denarna enota še v Andori, San Marinu, Vatikanu in Monaku, poleg tega pa tudi v Črni gori in na Kosovu.

Evrska gotovina je z letom 2002 prišla v obtok v podobi bankovcev sedmih različnih vrednosti (pet, 10, 20, 50, 100, 200 in 500 evrov) ter kovancev osmih vrednosti (en in dva evra ter za en, dva, pet, 10, 20 in 50 centov). Evrski bankovci imajo enotno obliko, kovanci pa imajo sprednjo stran enako, medtem ko zadnjo stran vsaka članica oblikuje po svoje.

Od sredine leta 2013 in do sredine 2019 so v obtok dajali nove bankovce iz serije Evropa, pri čemer pa ni več bankovca za 500 evrov, ki so ga prenehali tiskati.

Evro upravlja Evropska centralna banka (ECB) v Frankfurtu in Evrosistem, sestavljen iz centralnih bank držav evrskega območja. ECB v območju z evrom skrbi za stabilnost cen. Sredi leta 2021 je prevetrila strategijo denarne politike, po kateri je inflacijski cilj dveodstotna inflacija v srednjeročnem obdobju.

ECB je nedavno napovedala, da bo do leta 2024 prenovila oblikovno podobo evrskih bankovcev. Cilj je, da bi bankovci postali bolj povezani z Evropejci. "Po 20 letih je čas, da prenovimo podobo svojih bankovcev in jo približamo Evropejcem vseh starosti in vseh družbenih skupin," je dejala predsednica ECB Christine Lagarde.