STA novice / Pred ZZZS leto z negotovimi pogoji poslovanja, načrtujejo 149 milijonov evrov primanjkljaja (dopolnjeno)

Kot je na današnji novinarski konferenci pojasnila generalna direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Tatjana Mlakar, so pri oblikovanju finančnega načrta upoštevali zadnjo, jesensko napoved urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) ter določen najvišji obseg izdatkov za zdravstveno blagajno v višini 3,72 milijarde evrov. Finančni načrt temelji na podatkih o poslovanju od januarja do oktobra 2021, med drugim pa vključuje tudi financiranje višjih plač, ki so jih novembra dogovorili vlada in sindikati s področja zdravstva.

V finančnem načrtu za prihodnje leto je tako načrtovan primanjkljaj prihodkov nad odhodki v višini 148,9 milijona evrov. Prihodki ZZZS bodo v letu 2022 v primerjavi z letošnjim letom manjši za 39,2 milijona evrov, ker v njem še ni predvidenega transferja iz državnega proračuna za financiranje stroškov, povezanih s covidom-19, kot to opredeljuje nedavno sprejeti interventni zakon. Glede na letošnje leto bodo odhodki v prihodnjem večji za 215,7 milijona evrov.

V prihodnjem letu ZZZS načrtuje prihodke v višini 3,57 milijarde evrov. Največji delež vseh prihodkov ZZZS, nekaj več kot 96 odstotkov, predstavljajo prihodki od prispevkov. Načrtovani so v višini 3,43 milijarde evrov, kar sta dva odstotka več kot lani, tudi zaradi rasti števila zaposlenih in osnovne plače.

Skupni odhodki v prihodnjem letu so načrtovani v višini 3,72 milijarde evrov in bodo v primerjavi z letošnjim letom večji za 6,2 odstotka. Večina načrtovanih odhodkov, dobrih 67 odstotkov, bo namenjenih zdravstvenim storitvam. V primerjavi z letošnjimi se bodo nekolike povečali, in sicer med drugim na račun višjih plač, poračuna zdravstvenih storitev za leto 2021 in povečanja odhodkov za draga zdravila, je razrez prihodkov in odhodkov predstavila vodja področja za finance in računovodstvo na ZZZS Daniela Dimić.

Za zdravila, medicinske stroške in cepiva sicer načrtujejo dobrih 543 milijonov evrov odhodkov, kar predstavlja 14,6 odstotka vseh odhodkov ZZZS. Sredstva za nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela pa so načrtovana v višini 552,5 milijona evrov z 12,3-odstotno nominalno rastjo. Načrtovani odhodki na tem področju temeljijo na rasti števila zaposlenih, rasti povprečne plače ter na podaljševanju delovne dobe in s tem staranja ter posledično večje obolevnosti, pojasnjujejo na ZZZS.

Na začetku leta naj bi ZZZS imel 175 milijonov evrov lastnih virov iz naslova presežkov prihodkov nad odhodkih iz preteklih let. Večina tega bo porabljenih za pokrivanje načrtovanega primanjkljaja. Tudi če bo z odlokom v letu 2022 dovoljena višja meja izdatkov, pa ZZZS danes ne razpolaga z dovolj sredstvi za pokrivanje celotnih prenesenih zapadlih obveznosti v višini 44,3 milijona evrov iz leta 2022.

"Pogoji poslovanja bodo tudi v prihodnjem letu negotovi in spremenljivi zaradi vpliva covida-19, negotovih gospodarskih razmer in nadaljevanja pogajanj o plačah v zdravstvu," je ocenila Mlakarjeva.

ZZZS bo primanjkljaj kril iz lastnih virov, iz presežkov v preteklih letih. Ker bodo obveznosti ZZZS v prihodnjem letu presegle lastne vire zavoda za predvidoma 18,1 milijona evrov, je ZZZS pozval vlado, da v okviru državnega proračuna zagotovi kritje stroškov, povezanih z obvladovanjem epidemije covida-19.

Ker bo ZZZS v letu 2022 prevzel tudi trajne obveznosti dogovorjenih višjih plač, na da bi bili za to zagotovljeni dodatni dolgoročni viri financirana, ZZZS opozarja, da mora vlada v primerih takih dogovorov zagotoviti tudi dodatne vire za zagotavljanje dolgoročne finančne vzdržnosti sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja, pa je izpostavil predsednik skupščine Drago Delalut. ZZZS bo konec leta 2022 namreč počrpal vse lastne vire in bi se lahko v letu 2023 soočil z visokim primanjkljajem prihodkov nad odhodki in likvidnostnimi težavami.

Skupščina ZZZS je po besedah Delaluta pri sprejemanju finančnega načrta od vlade dobila zagotovilo, da v ponedeljek sprejeti deseti interventni zakon ZZZS daje podlago, da primanjkljaj lastnih sredstev zavoda za stroške, povezane s covidom-19 in višjimi plačami, zagotovi državni proračun.

Prav tako je ZZZS prejel zagotovilo, da ministrstvi za zdravje in finance soglašata s povišanjem izdatkov za zdravstveno blagajno, kar omogoča, da bi lahko že spomladi 2022 pripravili rebalans finančnega načrta.

Delalut je še ocenil, da bo ZZZS kljub primanjkljaju prihodkov nad odhodki zagotavljal relativno stabilno finančno poslovanje in financiranje vseh obveznosti do izvajalcev zdravstvenih storitev in pravic zavarovanih oseb.

Mlakarjeva je danes komentirala tudi dvig plačnega stropa za zdravnike in zobozdravnike v zadnjem interventnem zakonu. Kot je dejala, bodo učinek na povišanje odhodkov izračunali, ko bodo zaključena pogajanja in bo jasno, za koliko so se dvignile plače. Sicer si pa na ZZZS želijo, da bi se sistem vzpostavljanja plačnih razredov izvajal na sistemski in celovit način, saj parcialna dogovarjanja vedno znova povzročajo nesorazmerja in nove zahteve za pogajanja. "Predvidevamo, da bomo nekoč lahko vzpostavili sistemski pristop k oblikovanju plačne politike na področju zdravstva, ki bo zagotovil del variabilnega nagrajevanje za večjo učinkovitost in kakovost," je dodala.