STA novice / V Bruslju zavračajo očitke na račun predloga o taksonomiji

Evropska komisija je zadnji dan starega leta državam članicam poslala osnutek dokumenta s predlogom, v skladu s katerim bi pridobivanje energije v jedrskih in plinskih elektrarnah ob izpolnjevanju določenih pogojev označili kot "zeleno" oziroma trajnostno naložbo.

Več držav članic, ki niso naklonjene vključitvi jedrske energije, je bilo do predloga kritičnih. Očitki komisiji pa so se nanašali tudi na način, kako je to storila. Predlagano besedilo je namreč članicam posredovala 31. decembra, osnutek pa je pridobilo in objavilo tudi več evropskih medijev.

Pri Evropski komisiji so danes te očitke zavrnili. Govorec komisije Eric Mamer je v Bruslju zanikal, da bi komisija namenoma izbrala omenjeni datum in skušala pri tem karkoli prikrivati.

Pri tem je poudaril zavezanost komisije, da bi predlog predstavili še pred koncem minulega leta, kar so tudi storili. Spomnil je, da je bilo v zvezi s predlogom veliko pričakovanj in obenem priznal, da gre za "kompleksen in občutljiv predlog".

Evropska komisija je tako 31. decembra začela posvetovanja z državami članicami o osnutku besedila dopolnilnega delegiranega akta o taksonomiji, s katerim se urejajo nekatere plinske in jedrske dejavnosti.

Kot ob tem poudarjajo, je namen taksonomije - sistema označevanja trajnostnih naložb - usmerjati in mobilizirati zasebne naložbe v dejavnosti, ki so potrebne za doseganje podnebne nevtralnosti v naslednjih 30 letih ter določiti energetske dejavnosti, ki državam članicam z različnim energetskim ozadjem omogočajo prehod na podnebno nevtralnost.

V okviru taksonomije bodo viri energije, kot sta zemeljski plin in jedrska energija, opredeljeni pod jasnimi in strogimi pogoji. Tako bo na primer zemeljski plin lahko od leta 2035 izviral le iz obnovljivih virov ali se proizvajal z nizkimi emisijami.

Komisija bo za zagotovitev preglednosti spremenila delegirani akt tako, da bo za vlagatelje razvidno, ali in v kakšnem obsegu dejavnosti vključujejo plinske ali jedrske vire energije.

Po besedah neimenovanega predstavnika EU je predlog komisije "pragmatičen in realističen" v smislu vključitve uporabe jedrske energije in plina v taksonomijo, da bi olajšali prehod pri doseganju ciljev podnebne nevtralnosti do leta 2050.

Predlog določa kriterije, v skladu s katerimi se lahko jedrska energija in zemeljski plin štejeta kot trajnostna gospodarska aktivnost. Izgradnja novih nukleark bi denimo bila priznana kot zelena z dovoljenjem, izdanim do leta 2045. Navaja tudi stroge pogoje za naložbe v plin z oznako zeleno, ki so povezani s količino izpustov ogljikovega dioksida.

Skupina strokovnjakov držav članic bo imela čas do 12. januarja za preučitev osnutka predloga in da poda morebitne pripombe, nato pa naj bi komisija besedilo dopolnjenega delegiranega akta objavila do konca meseca. Predlog bo nato predložen Svetu EU in Evropskemu parlamentu, ki bosta imela na voljo štiri mesece za preučitev predloga, pri čemer lahko zaprosita še za dodatna dva meseca.

V primeru nestrinjanja lahko Svet, v katerem so zastopane članice, predlog zavrne, kar lahko stori z obrnjeno kvalificirano večino. To pomeni, da mora delegiranemu aktu nasprotovati najmanj 72 odstotkov članic oziroma vsaj 20 držav, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva EU. Evropski parlament pa ga lahko zavrne z navadno večino, ki jo predstavlja najmanj 353 poslancev na plenarnem zasedanju.

Predlog Evropske komisije je naletel na ostre kritike zlasti Avstrije in Luksemburga, nenaklonjeni pa so predlogu tudi v Nemčiji, medtem ko več držav na čelu s Francijo zagovarja vključitev jedrske energije v taksonomijo.