STA novice / Dnevnik: Delovni osnutek novega zakona o sodiščih predvideva ukinitev okrajnih sodišč

Po delovnem osnutku, ki ga je ministrstvo konec lanskega leta poslalo na vrhovno sodišče, Sodni svet in Slovensko sodniško društvo, bi okrajna sodišča ukinili do 1. januarja 2024, ko bi postala zunanje enote okrožnih sodišč, okrajni sodniki pa bi postali okrožni sodniki.

Na okrajnih sodiščih bi sojenja še vedno potekala, le da na podlagi drugih meril - bodisi zaradi optimalnega obvladovanja oziroma razporejanja zadev, pa tudi zaradi krajevnih značilnosti okrožja.

Ker sta območji ljubljanskega in mariborskega višjega sodišča precej večji od območij celjskega in koprskega višjega sodišča, bi po predlogu krško okrožje izpod ljubljanskega preseliti pod celjsko višje sodišče.

Namesto sedanjega ljubljanskega okrožnega sodišča bi ustanovili Okrožno sodišče v Ljubljani 1, današnje ljubljansko okrajno sodišče pa bi postalo Okrožno sodišče v Ljubljani 2. Obe ljubljanski okrožni sodišči bi izmenično sprejemali oziroma bi si razdelili nove kazenske in civilne zadeve, nekatere izključne pristojnosti pa bi podedovali iz današnje ureditve.

Namesto specializiranih kazenskih oddelkov, na katerih sodniki odločajo o obtožnicah za hujša kazniva dejanja s področja gospodarskega in organiziranega kriminala ter korupcije, ki jih vloži Specializirano državno tožilstvo, delovni osnutek novega zakona predvideva ustanovitev samostojnega Specializiranega okrožnega kazenskega sodišča. Sedež sodišča bi bil v Ljubljani, svoje zunanje oddelke pa bi ohranilo v Celju, Kopru in Mariboru.

Spremembe načrtujejo tudi pri imenovanju predsednika vrhovnega sodišča. Njegovo imenovanje bi umaknili iz parlamenta in ga predali Sodnemu svetu. Ta bi predsednika vrhovnega sodišča imenoval po predhodnem mnenju občne seje vrhovnega sodišča, še piše Dnevnik.