STA novice / Bruselj podaljšal rok za odzive na sporni predlog glede obravnave jedrske energije in plina

Podaljšanje odzivnega roka za dober teden je danes v Bruslju potrdil glavni govorec komisije Eric Mamer. Preprosto želijo dati več časa za posredovanje mnenj, kar da je povsem naravno glede na to, da je za nami praznični čas, je pojasnil.

Komisija je predlog o tej izjemno občutljivi temi, ki močno deli članice unije, posredovala na zadnji dan minulega leta, poleg tega pa je pricurljal v medije, kar je sprožilo precej kritik.

Komisija je tako danes potrdila informacijo, ki so jo najprej sporočili iz nemškega okoljskega ministrstva. Nemčija je sicer napovedala, da bo svoj odziv posredovala v prihodnjih dneh in da bo to "jasen ne" vključitvi jedrske energije med zelene naložbe.

Predlog delegiranega akta o obravnavi jedrske energije in plina dopolnjuje obstoječi okvir taksonomije - sistem označevanja trajnostnih naložb, ki je pomemben vodnik za vlagatelje. Določa merila za obravnavo jedrske energije in zemeljskega plina kot trajnostne gospodarske dejavnosti.

Izgradnja novih nukleark bi denimo bila priznana kot zelena z dovoljenjem, izdanim do leta 2045. Navaja tudi stroge pogoje za naložbe v plin z oznako zeleno, ki so povezani s količino izpustov ogljikovega dioksida.

Članice naj bi torej sedaj pripombe posredovale do 21. januarja. Komisija naj bi besedilo dopolnjenega delegiranega akta objavila do konca meseca. Predlog bo nato predložila Svetu EU in Evropskemu parlamentu, ki bosta imela štiri mesece za preučitev. Zaprosita pa lahko še za dodatna dva meseca.

Svet, v okviru katerega odločajo članice unije, lahko predlog zavrne z obrnjeno kvalificirano večino. To pomeni, da mora delegiranemu aktu nasprotovati najmanj 72 odstotkov članic oziroma vsaj 20 držav, ki predstavljajo najmanj 65 odstotkov prebivalstva EU. Evropski parlament pa ga lahko zavrne z navadno večino, ki jo predstavlja najmanj 353 poslancev na plenarnem zasedanju.

Predlogu Evropske komisije ostro nasprotujejo Nemčija, Avstrija in Luksemburg, medtem ko več držav na čelu s Francijo zagovarja vključitev jedrske energije med zelene naložbe. Tudi Slovenija podpira vključitev jedrske energije med zelene naložbe.