STA novice / Odbor sprejel predlog novele za določitev ravni znanja italijanskega jezika za strokovne delavce

Predloga novele sta s podpisi koalicijskih poslancev v DZ vložila manjšinska poslanca Ferenc Horvath in Felice Žiža. Osnovni razlog za spremembo zakona je po besedah Žiže slediti spremembam v praksi v manjšinskem šolstvu v Sloveniji ter zagotoviti večjo kakovost šolstva v italijanskem učnem jeziku na Obali. Opozoril je, da so predlagane spremembe plod analize obstoječega stanja ter pripomb ravnateljev vrtcev, osnovnih in srednjih šol z italijanskim učnim jezikom.

Pojasnil je, da novela prinaša dve novosti. Tako določa, da morajo učitelji, ki v šolah z italijanskim učnim jezikom poučujejo slovenski jezik in druge tuje jezike, uspešno opraviti preizkus znanja italijanskega jezika na ravni C1 Skupnega evropskega jezikovnega okvirja Sveta Evrope, je povedal. Poleg tega se po njegovih besedah zvišuje raven znanja italijanskega jezika za strokovne, administrativne, tehnične, računovodske in druge delavce in način preverjanja ravni znanja.

"To je edini način, da se s sprejetjem te novele šolam z italijanskim učnim jezikom omogoči še kakovostnejše izvajanje vzgojno-izobraževalnega dela, ki je ključen dejavnik za njihov nadaljnji obstoj in razvoj," je poudaril Žiža.

Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Damir Orehovec je med drugim opozoril, da se mu zdi izkazovanje določene ravni znanja italijanskega jezika za učitelje in druge strokovne delavce pretirano. "To je močna zaostritev jezikovnih kompetenc pri učiteljih," pravi.

Predlog novele je zavrnila komisija državnega sveta za kulturo, znanost in šport, saj ocenjuje, da ni jasne argumentacije. Kot je povedal njen predsednik Branimir Štrukelj, Pri tem trčijo v eno ključnih predpostavk o izobraževanju manjšin, da mora ta del potekati na podlagi predpisov javnega slovenskega izobraževalnega sistema. "Zato se nam ne zdi, da ne gre za uveljavljanje posebnih pravic, ampak za ekskluzivnost, izločevanje, ki vodi v zapiranje in samozadostnost manjšine," je prepričan Štrukelj.

V razpravi je tudi Matej Tašner Vatovec (Levica) opozoril, da je treba upoštevati pomisleke ministrstva za izobraževanje in državnega sveta. Pogreša mnenje Obalne samoupravne skupnosti italijanske narodnosti. Izrazil je bojazen, da bodo šole na Obali s predlaganimi spremembami še bolj podhranjene glede učiteljskega kadra.

Tudi v poslanski skupini LMŠ predloga novele po navedbah poslanke Tine Heferle ne bodo podprli, ker ne obravnava enako tudi raven zahtevanega znanja madžarskega jezika na narodno mešanem območju. Zdi se ji, da je predvolilni čas in da je novela "poplačilo za podporo" manjšinskih poslancev pri sprejemanju zakonov.

V to je prepričan tudi Marko Koprivc (SD), ki je med drugim kot pomembno pri takih spremembah izpostavil potrebo po javni razpravi, s katero bi dosegli širok konsenz.

Mojca Škrinjar (SDS) je med drugim povedala, da jo žalosti, da se s podporo koalicije noveli zakona "kupujejo glasovi".

Poslanci so sprejeli vložena dopolnila poslanskih skupin SDS, NSi in Konkretno, ki so bila večinoma nomotehnične narave. O noveli bo v četrtek odločal DZ na izredni seji.