STA novice / DZ za izredno uskladitev pokojnin v odvisnosti od leta upokojitve (dopolnjeno)

Glede na novelo se bodo s 1. januarjem letos na omenjeni način dodatno uskladile pokojnine in drugi prejemki, razen dodatka za pomoč in postrežbo in letnega dodatka.

Predlog novele je vložila poslanska skupina DeSUS, ki je želela najprej omogočiti 3,5-odstotno izredno uskladitev za vse upokojence. Tako naj bi odpravili posledice preteklih usklajevanj pokojnin in invalidskih nadomestil, ki v času med letoma 2010 in 2015 niso bila v skladu s sistemskim zakonom. Z letom 2018 pa so se začele pokojnine usklajevati tudi izredno. S tem se je primanjkljaj zaradi prenizko izplačanih pokojnin, ki je znašal 8,4 odstotka, začel zmanjševati, tako da zdaj znaša še 3,5 odstotka, so povedali danes.

Vendar pa je koalicija vložila dopolnilo, s katerim so sledili izračunom Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V skladu z njimi primanjkljaj zaradi prenizko izplačanih plač v preteklosti ni enak za vse upokojence oz. so nekateri zaradi izrednih uskladitev že v ugodnejšem položaju, kot bi bili, če bi se pokojnine usklajevale po sistemskem zakonu.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin še pred glasovanjem so v SDS poudarili pomen, ki ga ima zagotavljanje socialne in materialne varnosti vseh skupin upokojencev. Kot so navedli, so številni med njimi že sicer v socialni stiski, v času epidemije covida-19 pa so še na dodatnih preizkušnjah.

V poslanski skupini Konkretno so spomnili, da so upokojeni v letu 2012 ali kasneje zaradi dozdajšnjih izrednih uskladitev po analizah pokojninskega zavoda že v ugodnejšem položaju, kot bi bili, če bi se pokojnine usklajevale po sistemskem zakonu. Poslanci NSi pa so se zavzeli za to, da bi na dolgi rok ustvarili ravnovesje med pokojnino iz pokojninskega zavarovanja, upokojitveno starostjo in zagotovljeno pokojnino.

Primanjkljaj iz preteklosti bo s sprejetjem predlagane rešitve odpravljen, pa so bili zadovoljni poslanci DeSUS. Spomnili so tudi na to, da se bodo februarja pokojnine uskladile še redno, in sicer za približno štiri odstotke.

Tudi po oceni SNS je predlagana zakonska rešitev zelo dobra in v prid upokojencem. Sledi namreč načelu solidarnosti, socialnosti in ekonomske pravičnosti, so dejali.

V LMŠ zagovarjajo, da mora pokojninski sistem ljudem, ki jim je namenjen, zagotoviti dostojno življenje. Za to pa so potrebne dostojne pokojnine, so poudarili. V SD pa so izpostavili, da je treba za obstoječe upokojence problem nizkih pokojnin reševati predvsem z večjo dostopnostjo varstvenega dodatka, medtem ko je treba za bodočo generacijo upokojencev rešitve iskati v višjih plačah in čim večji vključenosti zaposlenih v kolektivno dodatno zavarovanje.

Po prepričanju Levice bi moralo biti prvo vodilo, da bi pravično zavarovali najbolj revne upokojence, čemur pa predlagana rešitev ne sledi. To po njihovi oceni nakazuje zelo zgrešene prioritete.

Poslanski skupini SAB in nepovezanih poslancev pa sta posvarili pred nevarnostjo parcialnih posegov v pokojninski sistem. Parcialni posegi ga po navedbah SAB rušijo, zato bo treba v prihodnje področje nujno urediti na enotnih osnovah.