STA novice / Vlada ne nasprotuje posvetovalnemu referendumu o noveli zakona o dohodnini

Vlada je v mnenju o predlogu za razpis referenduma zapisala, da bodo predlagane rešitve, med katerimi so postopno zvišanje splošne olajšave pri dohodnini do leta 2025 ter znižanje stopnje davka v najvišjem davčnem razredu, res znižale prihodke državnega proračuna, a bolj pomemben cilj se ji zdi razbremenitev dela. "S tem, ko bodo davčni zavezanci prejeli višje neto dohodke, bo to pozitivno vplivalo tudi na javne finance," so po današnji seji vladnega odbora za gospodarstvo sporočili iz urada vlade za komuniciranje.

Pojasnila je, da je dohodnina progresivni davek. Zavezanec z višjimi dohodki torej plača tudi višjo dohodnino, ob vsaki spremembi višine davčnih olajšav in drugih davčnih ugodnosti pa tudi občuti največje spremembe. Po drugi strani je jasno, da zavezanec, ki ne plača dohodnine, nima koristi od znižanja davka, je zapisala vlada.

Vlada želi s predlogom novele zakona približati višino davčne obremenitve fizičnih oseb z dohodnino državam v naši neposredni bližini in državam, v katere se v želji po boljšem zaslužku izseljuje pri nas izobražena delovna sila. V Avstriji in Nemčiji je denimo splošna olajšava bistveno nižja. Povprečna plača, torej plača srednjega razreda (in ne bogatih), je v Sloveniji primerjalno gledano, ob upoštevanju višine splošne olajšave, bistveno bolj obdavčena kot v teh državah, ugotavlja vlada.

Glede predlaganih sprememb na področju obdavčitve dohodkov fizičnih oseb od oddajanja premoženja v najem in od kapitala, kjer naj bi se davčne stopnje znižale, vlada poudarja, da ne bodo vplivale zgolj na bogate. "V prvi vrsti je razbremenitev namenjena ravno tistim, ki prejemajo minimalen znesek teh dohodkov, saj bodo lahko v skladu s predlogom ta dohodek všteli v letno odmero dohodnine in bili tako obdavčeni po bistveno nižji mejni davčni stopnji," je zapisala.

Tudi občinam, za katere je dohodnina pomemben vir dohodkov, uveljavitev novele zakona ne bo povzročila ogromnega izpada. Glede na sistem financiranja bodo namreč učinki v občinskih proračunih šele v letu 2024 kot posledica nižjih prihodkov od dohodnine v letu 2022, je pojasnila vlada. Če sredstva od dohodnine ne bodo zadoščala za pokrivanje zakonsko določenih nalog, pa se bo občinam iz državnega proračuna zagotovila tudi t. i. finančna izravnava.

Da utegne koalicija posvetovalni referendum podpreti, je že v petek nakazal premier Janez Janša. Smiselna se mu zdi izvedba referenduma skupaj s parlamentarnimi volitvami, ki naj bi bile 24. aprila. V Levici temu nasprotujejo in - kot je danes povedal koordinator Levice Luka Mesec - razmišljajo o možnosti, da bi pobudo za referendum umaknili.