STA novice / Predlog programa cepljenja za leto 2022 v medresorskem usklajevanju

Šele po tistem, ko bo predlog programa cepljenja in zaščite z zdravili za leto 2022 ponovno usklajen s predlagateljem Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ), bo minister za zdravje Janez Poklukar sprejel pravilnik o določitvi programa cepljenja in zaščite z zdravili, ki bo objavljen v Uradnem listu, so napovedali na ministrstvu. "Gre za ustaljen postopek, ki ni nič novega, posebnega ali nenavadnega," so ob tem dodali.

Komentarje na predlog je mogoče oddati do 25. januarja.

Predlog pravilnika med drugim vsebuje poglavje Cepljenje in zaščita z zdravili v nujnih razmerah. Ta predvideva cepljenje proti covidu-19 "za prebivalstvo v primeru nujnih razmer", kot so naravne in druge nesreče, posebna izpostavljenost nalezljivim boleznim, epidemija, pandemija, terorizem z biološkimi agenti itd. Ciljne skupine bi na osnovi ocene tveganja in epidemiološke indikacije opredelil NIJZ.

Na NIJZ so za STA pojasnili, da je bilo cepljenje proti covidu-19 v omenjeno poglavje umeščeno tudi v programu cepljenja za leto 2021 in torej ne gre za novost.

Spomnili so, da predlog programa cepljenja za leto 2022 prinaša novost v poglavju program cepljenja za zaposlene, kjer je med ostalimi navedenimi boleznimi vključen tudi covid-19.

To bi omogočilo, da se cepljenje proti covidu-19 opravi v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja delovnih mest pri osebah, ki so pri opravljanju dela izpostavljene nalezljivim boleznim, in osebam, ki pri delu lahko prenesejo okužbo na druge bolezni. Oceno tveganja v tem primeru izdela izvajalec medicine dela v sodelovanju z delodajalcem, so pojasnili na NIJZ.

Predlog cepljenja proti covidu-19 za zaposlene sta sicer že komentirala minister za zdravje Janez Poklukar in predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović. Poklukar je pojasnil, da bo "vse skupaj odvisno od stroke, ki bo presojala od delovnega mesta do delovnega mesta".

Posamezen specialist medicine dela, prometa in športa bo po njegovih besedah na pobudo delodajalca presodil, če je pobuda ustrezna, in jo nato sprejel ali zavrnil. Kot je dejal, gre običajno za tripartitni dogovor, kar pomeni, da so vanj vključeni tudi delavci. Ob tem verjame, da so specialisti medicine dela po presoji navedeno v veliki meri lahko sprejeli že do sedaj.

Beovićeva pa je dejala, da bo medicina dela kot stroka prav gotovo sprejela neka osnovna priporočila (...), kako se take stvari izvajajo, "podobno kot to naredimo pravzaprav pri vseh stvareh, ki jih počnemo, tudi pri zdravilih". Ob tem je poudarila, da v medicini stvari niso absolutne, temveč v posameznih situacijah stvar individualne presoje.