STA novice / Samoizolacije bodo za večino okuženih s koronavirusom ob določenih pogojih skrajšane na sedem dni (dopolnjeno)

Skrajševanje časa izolacije po Tomažičevih besedah velja le za osebe, ki ne sodijo v skupino imunsko kompromitiranih bolnikov, in osebe, ki nimajo težjega poteka bolezni, kar bi zahtevalo bolnišnično zdravljenje.

Da bo skrajševanje izolacije čim bolj varno, morata biti izpolnjena dva pogoja. Prvi je, da je oseba 24 ur pred zaključkom izolacije brez vročine, ne da bi vzela tablete, in brez drugih pomembnih težav, sicer se trajanje izolacije ustrezno podaljša. Drugi pogoj je, da oseba sedmi dan opravi hitri antigenski test pri pooblaščenem izvajalcu, ki mora biti negativen. Samotest v tem primeru ne zadostuje.

Če hitri antigenski test sedmi dan izolacije ni negativen, se oseba vrne v izolacijo in ponovi testiranje naslednji dan vse do desetega dne, ko se izolacija po dosedanjih smernicah zaključi brez opravljenega testa. Predlog je, da se testiranje opravi na koncu delovnega dne.

Ob izpolnjevanju navedenih pogojev, bo oseba lahko po sedmih dneh prekinila samoizolacijo. Nato pa se bo morala še tri dni čim bolj izogibati stikom z ljudmi in pravilno uporabljati zaščitno masko, kirurško ali FFP2.

Kot je pojasnila vodja svetovalne skupine za covid-19 pri ministrstvu za zdravje Mateja Logar, bo sprememba veljala od ponedeljka in bo veljala tudi za tiste, ki so v samoizolaciji že pred ponedeljkom.

Napovedala je, da bodo danes potekali pogovori z izvajalci testiranja. Z njimi bodo dorekli, v katerih terminih se bodo lahko testirale oseb, ki hitri test potrebujejo za skrajševanje izolacije.

Začetek izolacije je pri osebah, ki so brez simptomov, od dneva pozitivnega PCR-testa. Pri osebah s simptomi in potrjeno okužbo s testom PCR pa se upošteva prvi dan simptomov.

V skladu s pravili evropskega covidnega potrdila je izdaja QR kode za prebolevnike možna z enajstim dnem po pozitivnem PCR testu, zato osebe med osmim in koncem desetega dneva ne bodo imele veljavne QR kode.

Predlog skrajšanja so sprejeli člani strokovnega kolegija Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Univerzitetnega kliničnega stanja (UKC) Ljubljana, kasneje pa ga je potrdila tudi strokovna skupina za covid-19.

"Vemo, da je različica omikron izredno kužna in so osebe, ki so bile cepljene ali so prebolele covid-19, pred njo manj varne, kot so bile pred prejšnjimi različicami. Zato se zelo povečuje število izolacij in karanten in posledično hromi zdravstveni sistem, šolstvo, gospodarstvo, celotno družbo," je pojasnil Tomažič.

"S pragmatičnim pristopom skrajševanja trajanja izolacij in karanten se prilagajamo želji po ohranjanju delovanja družbe, ob čemer se hkrati zavedamo dodatnega tveganja prenosov okužbe med ljudmi," je dodal.

Na strokovnem kolegiju so razpravljali tudi o predlogu skrajšanja izolacije in karanten na pet dni, a se za to zaenkrat niso odločili. "Če skrajšamo izolacijo na pet dni, je še večja možnost prenosa," je pojasnil.

Logarjeva je na novinarski konferenci sicer ponovno poudarila razliko med karanteno in izolacijo. V karanteno napotijo ljudi, ki so bili v tveganem stiku z osebo, ki je okužena z novim koronavirusom. Oseba ostane v karanteni toliko časa, kolikor predvidevajo, da bi lahko bil inkubacijski čas oziroma dvojni inkubacijski čas. Torej čas, ki je potreben, da se od stika razvije bolezenska slika. Dolžina karentene pa je odvisna od povzročitelja in same bolezni.

V izolacijo pa napotijo osebe, ki so že zbolele in že imajo bolezenske znake ali potrjeno okužbo s koronavirusom. V izolaciji ostanejo toliko časa, kolikor je treba, da lahko z veliko verjetnostjo rečejo, da oseba ni več kužna, torej da ne okuži ljudi v svoji okolici. "Seveda pa ljudje v karanteni lahko zbolijo in takrat preidejo iz karantene v izolacijo," je dejala Logarjeva.

Po napovedi Maje Bratuša, ki je vodila novinarsko konferenco, bo še več informacij in odgovorov na morebitne dileme glede pravil samoizolacij ob okužbi s koronavirusom znanih na ponedeljkovi novinarski konferenci.