STA novice / POPRAVEK: Na vrhovnem državnem tožilstvu predlagane spremembe kazenskega zakonika ocenjujejo kot nepremišljene in škodljive
petek, 21.1.2022
V 3. odstavku vesti se navedba pravilno glasi: Na vrhovnem tožilstvu so ob tem izpostavili odločbo ustavnega sodišča, v kateri to opozarja, da lahko odločitev tožilca za vložitev zahteve za uvedbo kazenskega postopka preprečujejo objektivne okoliščine, "zato je v takih primerih omejevanje pregona z nerazumnimi roki v nasprotju z ustavo". Popravljeno vest objavljamo v celoti.
Ljubljana, 21. januarja (STA) - Vrhovno državno tožilstvo nasprotuje predlagani dopolnitvi kazenskega zakonika, ki skrajšuje zastaralne roke v zadevah gospodarske kriminalitete. Gre za nepremišljen in vsebinsko neutemeljen poseg v materialno kazenskopravno zakonodajo, ki nima podlage v statistični analizi podatkov o dolžini teka kazenskega postopka, pravijo.
Predlog dopolnitve, ki ga je v DZ vložila SNS, nedavno pa je dobil tudi zeleno luč odbora za pravosodje, predvideva, da kazenski pregon ne bi bil več dovoljen po poteku dveh let od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja, ki ga opravijo policisti na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika pred pričetkom kazenskega postopka. Prav tako kazenski pregon ne bi bil več dovoljen v primeru, če je državni tožilec vložil zahtevo za preiskavo po zakonu o kazenskem pregonu ali neposredno obtožnico in je od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja preteklo deset let. Spremembe bi uporabljali tudi za zastaranje pregona kaznivih dejanj, ki so bila izvršena pred uveljavitvijo dopolnitve zakona.
Na vrhovnem tožilstvu so ob tem izpostavili odločbo ustavnega sodišča, v kateri to opozarja, da lahko odločitev tožilca za vložitev zahteve za uvedbo kazenskega postopka preprečujejo objektivne okoliščine, "zato je v takih primerih omejevanje pregona z nerazumnimi roki v nasprotju z ustavo".
Dopolnitve so po njihovem tudi v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom ter "povsem neprimeren ukrep za preprečevanje kršitev pravice do sojenja v razumnem roku". Predlagana omejitev teka predkazenskega postopka na največ dve leti po opravi prvega preiskovalnega dejanja policije "namreč ne upošteva posebnosti posameznih primerov". "Zaradi tega bi bil lahko nesorazmerno oviran oziroma celo onemogočen učinkovit pregon kaznivih dejanj v javnem interesu," so zapisali.
Kritični so tudi do prehodne in končne določbe, po kateri bi se spremembe uporabljale tudi za zastaranje pregona kaznivih dejanj, izvršenih pred uveljavitvijo dopolnitve zakona, in pri katerih je policija že uvedla preiskovalno dejanje. Kot pravijo, bi dejansko pomenila amnestijo storilcev najzahtevnejših kaznivih dejanj, predvsem s področja gospodarstva in korupcije.
Opozarjajo še, da bi morali predlagano materijo obravnavati v procesnem zakonu, to je zakonu o kazenskem postopku, in ne v materialnem.
Zadnje novice
-
Ministrstvo predlaga peto spremembo strateškega načrta skupne kmetijske politike
28.8.2026 -
Svet romske skupnosti poziva vlado k novemu pristopu reševanja romskih vprašanj
28.8.2026 -
Nevladniki opozarjajo na škodljive posledice sprejetja novele zakona o tujcih
28.8.2026 -
Ministrstvo z osnutkom zakona o skladu za redke bolezni otrok
28.8.2026 -
Ostrc: Denar in zmogljivosti tja, kjer jih pacienti potrebujejo
28.8.2026 -
Za učinkovitejše izvajanje dolgotrajne oskrbe tudi 375 evrov dodatka za izvajalce oskrbe na domu
27.8.2026 -
Novela zakona o RTVS že tretji predpis v kratkem času, ki Varuhu zmanjšuje pomen brez predhodnega posvetovanja
27.8.2026 -
Predlog novele zakona o RTVS posega v vodenja zavoda (seznam)
27.8.2026 -
Predsednica uprave RTVS Gorščak: Novela zakona o RTVS posega v neodvisnost zavoda
27.8.2026 -
Ukrepi glede beračenja morajo po navedbah Varuha temeljiti na človekovih pravicah
27.8.2026 -
Slovenija bo za posebno predstavnico EU za človekove pravice predlagala Verico Trstenjak
27.8.2026 -
Po oceni vlade kavcijski sistem za embalažo pijač še pet let ne bo potreben
27.8.2026