STA novice / POPRAVEK: Na vrhovnem državnem tožilstvu predlagane spremembe kazenskega zakonika ocenjujejo kot nepremišljene in škodljive
petek, 21.1.2022
V 3. odstavku vesti se navedba pravilno glasi: Na vrhovnem tožilstvu so ob tem izpostavili odločbo ustavnega sodišča, v kateri to opozarja, da lahko odločitev tožilca za vložitev zahteve za uvedbo kazenskega postopka preprečujejo objektivne okoliščine, "zato je v takih primerih omejevanje pregona z nerazumnimi roki v nasprotju z ustavo". Popravljeno vest objavljamo v celoti.
Ljubljana, 21. januarja (STA) - Vrhovno državno tožilstvo nasprotuje predlagani dopolnitvi kazenskega zakonika, ki skrajšuje zastaralne roke v zadevah gospodarske kriminalitete. Gre za nepremišljen in vsebinsko neutemeljen poseg v materialno kazenskopravno zakonodajo, ki nima podlage v statistični analizi podatkov o dolžini teka kazenskega postopka, pravijo.
Predlog dopolnitve, ki ga je v DZ vložila SNS, nedavno pa je dobil tudi zeleno luč odbora za pravosodje, predvideva, da kazenski pregon ne bi bil več dovoljen po poteku dveh let od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja, ki ga opravijo policisti na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika pred pričetkom kazenskega postopka. Prav tako kazenski pregon ne bi bil več dovoljen v primeru, če je državni tožilec vložil zahtevo za preiskavo po zakonu o kazenskem pregonu ali neposredno obtožnico in je od izvedbe prvega preiskovalnega dejanja preteklo deset let. Spremembe bi uporabljali tudi za zastaranje pregona kaznivih dejanj, ki so bila izvršena pred uveljavitvijo dopolnitve zakona.
Na vrhovnem tožilstvu so ob tem izpostavili odločbo ustavnega sodišča, v kateri to opozarja, da lahko odločitev tožilca za vložitev zahteve za uvedbo kazenskega postopka preprečujejo objektivne okoliščine, "zato je v takih primerih omejevanje pregona z nerazumnimi roki v nasprotju z ustavo".
Dopolnitve so po njihovem tudi v nasprotju z načelom enakosti pred zakonom ter "povsem neprimeren ukrep za preprečevanje kršitev pravice do sojenja v razumnem roku". Predlagana omejitev teka predkazenskega postopka na največ dve leti po opravi prvega preiskovalnega dejanja policije "namreč ne upošteva posebnosti posameznih primerov". "Zaradi tega bi bil lahko nesorazmerno oviran oziroma celo onemogočen učinkovit pregon kaznivih dejanj v javnem interesu," so zapisali.
Kritični so tudi do prehodne in končne določbe, po kateri bi se spremembe uporabljale tudi za zastaranje pregona kaznivih dejanj, izvršenih pred uveljavitvijo dopolnitve zakona, in pri katerih je policija že uvedla preiskovalno dejanje. Kot pravijo, bi dejansko pomenila amnestijo storilcev najzahtevnejših kaznivih dejanj, predvsem s področja gospodarstva in korupcije.
Opozarjajo še, da bi morali predlagano materijo obravnavati v procesnem zakonu, to je zakonu o kazenskem postopku, in ne v materialnem.
Zadnje novice
-
SDS in NSi za ustavno presojo prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske s. p.
19.2.2026 -
Logaj napovedal ustanovitev komisije za nadaljnjo pripravo smernic za potrjevanje učnih gradiv
19.2.2026 -
Ob redni še pobuda za dodatno, izredno uskladitev pokojnin (dopolnjeno)
19.2.2026 -
Devet članic EU Bruselj pozvalo k preučitvi možnosti za uresničitev pobude My Voice, My Choice
19.2.2026 -
Objavljena pobuda za pripravo DPN za železniško povezavo Brnik-Ljubljana
19.2.2026 -
Informacijski pooblaščenec pri upravljavcih osebnih podatkov ugotovil pomanjkljivosti
19.2.2026 -
Začenja se volilna kampanja za volitve v DZ
19.2.2026 -
Katarina Bervar Sternad - prva ženska na položaju predsednice KPK (biografija)
18.2.2026 -
Koalicija s predlogom za podaljšanje sklepanja pogodb za nenujne reševalne prevoze z zasebniki
18.2.2026 -
DZ sprejel zakon o skladu za financiranje zdravljenja redkih bolezni (dopolnjeno)
18.2.2026 -
Pomurski poslanci s predlogom za boljšo regulacijo naprav, ki obremenjujejo okolje
18.2.2026 -
Nova predsednica sveta Agencije za energijo bo Maja Guštin
18.2.2026