STA novice / Na odboru za izobraževanje ponovno zelena luč noveli zakona o posebnih pravicah manjšin

Na zakonski predlog, ki sta ga v parlamentarni postopek s podpisi koalicijskih poslancev vložila manjšinska poslanca Ferenc Horvath in Felice Žiža in na novo določa raven znanja italijanščine za strokovne delavce in učitelje v vrtcih in šolah z italijanskim učnim jezikom, so državni svetniki minuli teden izglasovali odložilni veto.

Predsednik komisije DS za kulturo, znanost in šolstvo Branimir Štrukelj je dejal, da je argumentacija DS, ki je skoraj soglasno sprejel veto, v veliki meri oprta tudi na stališče ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. To je izpostavilo pomanjkljivosti, pa tudi resne sistemske dileme glede zakona, je dejal in izrazil obžalovanje, da na seji ni predstavnika ministrstva, da bi slišali njihovo stališče.

Eden bistvenih argumentov, zakaj je DS izglasoval veto, je, kot je dejal, dvigovanje praga za znanje italijanščine v šolah z italijanskim učnim jezikom. Drug argument je vezan na nepreglednost tega praga, ki je postavljen pri znanju italijanščine na ravni C1. "Uporabljajo se termini, ki jih niti Skupni jezikovni okvir Sveta Evrope niti naša zakonodaja ne poznata, to je znanje na ravni maternega jezika, kar na nek način odstopa od teh principov, ki se sicer pri obvladovanju jezikov uveljavljajo v EU in so vneseni tudi v slovensko izobraževalno zakonodajo," je poudaril Štrukelj.

S tem dvigom se izrazito povečujejo tudi razlike za pogoje, ki jih morajo imeti slovenski učitelji v Italiji, kjer poučujejo v slovenskih šolah s slovenskim učnim jezikom. Tam je dovolj zgolj opravljena matura v slovenskem jeziku, je dodal. Poleg tega je po njegovih besedah nesprejemljivo, da se pri dokazovanju znanja italijanskega jezika prag dviguje tudi za administracijo, vključno s hišniki in kuharji.

V razpravi je tudi Matej Tašner Vatovec (Levica) pogrešal stališče ministrstva. Spomnil je, da se je leta 2018 znižala zahtevana stopnja znanja italijanskega jezika, ker so šole z italijanskim učnim jezikom ugotovile, da imajo težave z iskanjem kadra. "To stanje se ni izboljšalo, saj se šole še vedno soočajo s pridobivanjem ustreznega kadra za poučevanje v italijanskem jeziku in zaradi tega je tudi Obalna samoupravna skupnost italijanske narodnosti podala pozitivno mnenje," je dejal. Prav tako pogreša analize, zakaj bi se zakon sprejel, zato je prepričan, da se želi zakon sprejeti še pred parlamentarnimi volitvami.

Žiža je pojasnil, da je bil predlog pripravljen z vsemi ravnatelji in pedagoškimi svetovalci, učitelji, tudi predsednikom obalne samoupravne skupnosti, da bi uresničili 64. člen ustave glede svojega oz. prvega jezika, to je učnega italijanskega jezika. Kot pravi, jim je pri pisanju predloga pomagala tudi vlada s sodelovanjem ministrice za izobraževanje Simone Kustec. "In to, kar imamo na mizi, je najboljši produkt, kar si samoupravna italijanska skupnost lahko v tem trenutku privošči, da bi obdržala visoko kakovost strokovnega znanja italijanskega jezika v naših šolah," je dejal in pozval poslance, da glasujejo za zakon.

Za ponovni sprejem novele v DZ bo tokrat potrebnih najmanj 46 glasov, prvič pa je zanjo glasovalo 44 poslank in poslancev, 33 jih je bilo proti.