STA novice / Sindikati ostro proti skrajšanju obdobja izplačila bolniškega nadomestila v breme delodajalca

S predlogom novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki so ga vložili v SAB, bi obdobje, v katerem se nadomestilo za bolezen oz. poškodbo izplačuje v breme delodajalca, s sedanjih 30 skrajšali na 20 delovnih dni. Poleg tega bi se skrajšalo tudi skupno obdobje v posameznem koledarskem letu, ko se nadomestilo izplačuje v breme delodajalca, in sicer s 120 na največ 80 delovnih dni v letu.

Za uveljavitev predloga bi bilo treba spremeniti tudi zakon o delovnih razmerjih, zato so poslanci SAB vložili tudi ta zakonski predlog. Oba sta dobila zeleno luč matičnih delovnih teles, poleg poslancev SAB pa so ju podprli tudi poslanci koalicije.

V šestih sindikalnih centralah pa predlogoma ostro nasprotujejo ter poslance pozivajo, naj ju v nadaljnji obravnavi ne podprejo. Prepričani so, da zanju ni popolnoma nobenih utemeljenih razlogov, hkrati pa bosta resno poslabšala stanje v zdravstveni blagajni zaradi povečanih odhodkov iz naslova nadomestil za začasno odsotnost z dela. Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ocenjuje, da bi takšna rešitev odhodke povišala za 94 milijonov evrov, so spomnili.

Že brez upoštevanja tega predloga je primanjkljaj ZZZS v letošnjem letu ocenjen na 149 milijonov evrov, ob odsotnosti sistemskega pokrivanja izgube ZZZS v prihodnjih letih pa je pričakovati velike težave s financiranjem zdravstvenih storitev, so opozorili. Kot so dodali, se to utegne odražati v obsegu zdravstvenih storitev, njihovi dostopnosti in kakovosti. "Povsem nerazumljivo in nerazumno je, da predlagatelj daje prednost neselektivnemu razbremenjevanju delodajalcev na račun sredstev, ki jih ZZZS namenja za zdravstvene storitve, torej tudi za zdravljenje in hitrejše vračanje na delo oseb, ki prejemajo nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo," so zapisali v pozivu.

Ob tem so opozorili, da v Sloveniji nimamo delujočega sistema ugotavljanja, priznavanja in preprečevanja poklicnih bolezni, kar posledično pomeni, da se v "običajnih" bolniških staležih skrivajo tudi odsotnosti kot posledica poklicnih bolezni. To po njihovih navedbah pomeni, da se s skrajševanjem obdobja, v katerem je dolžan nadomestilo plače zaradi začasne nezmožnosti za delo zagotavljati delodajalec, tega razbremenjuje tudi njegove odgovornosti za zdravstveno stanje zaposlenih.

"Predlagana zakona sta še dva v vrsti zakonskih predlogov, ki nista bila usklajevana z vsemi neposredno zainteresiranimi deležniki, ki nista bila predmet kakršnega koli socialnega dialoga niti javne razprave, posegata v sistemsko zakonodajo in pri tem ne upoštevata negativnih posledic, ki bi jih v primeru sprejetja imel predlog na različnih področjih," so še zapisali v pozivu. Ob tem so spomnili, da so bile v preteklosti praktično vse spremembe zakona o delovnih razmerjih sprejete s soglasjem socialnih partnerjev, "žal pa so aktualna vlada in koalicijske stranke posegle v to tradicijo".

Poziv so na poslance naslovili Zveza Svobodnih sindikatov Slovenije, Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam, Konfederacija sindikatov javnega sektorja Slovenije, Konfederacija sindikatov 90 Slovenije, KNSS-Neodvisnost in Slovenska zveza sindikatov Alternativa.