STA novice / Na ESČP lani več tožb proti Sloveniji
torek, 25.1.2022
Ljubljana/Strasbourg, 25. januarja (STA) - Na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) je bilo lani vloženih 234 tožb proti Sloveniji, kar je več kot leta 2020, ko jih je bilo vloženih 180, kaže danes objavljeno letno poročilo sodišča v Strasbourgu. Več tožb kot predlani je sodišče prejelo tudi v celoti, skupaj več kot 44.000.
Sodišče je lani v povezavi s Slovenijo izreklo dve sodbi v sedmih primerih, kar je več kot leto pred tem, ko je odločilo v štirih primerih. V obeh sodbah je ugotovilo najmanj eno kršitev evropske konvencije o človekovih pravicah. Šlo je za kršitve pravice do učinkovitega pravnega sredstva in zaščite lastnine.
V Strasbourgu so lani zavrnili ali kot nedopustne razglasili 172 primerov proti Sloveniji, predlani so jih 174.
Kot izhaja iz poročila, je bilo leta 2021 proti Sloveniji nerešenih 125 primerov, kar je enkrat več kot v letih 2020 in 2019.
Glede na število prebivalcev je bilo lani proti Sloveniji vloženih 1,11 nove tožbe na 10.000 prebivalcev, kar je enkrat več od evropskega povprečja, ki znaša 0,53 tožbe na 10.000 prebivalcev, kaže statistika.
Skupno je bilo doslej v zgodovini sodišča, ki je bilo vzpostavljeno leta 1959, v primerih tožb proti Sloveniji izrečenih 373 razsodb, od tega je bila v 342 ugotovljena najmanj ena kršitev človekovih pravic. Največkrat je šlo za kršitve zaradi predolgih sodnih postopkov in pravice do učinkovitega pravnega sredstva.
Sodišče v Strasbourgu je sicer lani prejelo približno 44.250 novih primerov, kar je več kot leta 2020, ko jih je bilo okoli 41.700.
Sodišče je lani izreklo 1105 sodb, kar je največ od leta 2011. Od tega je v 986 ugotovilo najmanj eno kršitev evropske konvencije. Največ sodb z najmanj eno kršitvijo je bilo proti Rusiji (219), Ukrajini (194) ter Turčiji in Romuniji (po 76).
Na sodišču se je lani za 13 odstotkov povečalo število odprtih primerov - z 62.000 v letu 2020 na 70.150.
Predsednik ESČP Robert Spano je ob današnji predstavitvi letnega poročila poudaril, da so področja življenja, ki jih pandemija covida-19 ni prizadela, redka. "Ohranjanje načel demokratičnega upravljanja in vladavine prava za vsako ceno je zdaj postalo pomembnejše kot kdajkoli. Nikoli ne pozabimo: svet brez teh temeljnih načel je svet, ki ni več svoboden," je dejal, so sporočili s sodišča.
Zadnje novice
-
EU in Indija sklenili prostotrgovinski sporazum
27.1.2026 -
Bruselj označil WhatsApp za zelo veliko spletno platformo
26.1.2026 -
Ustavno sodišče zavrglo pobudo civilne iniciative glede vetrne elektrarne Ojstrica
26.1.2026 -
Razlastitve lovskih družin niso bile v neskladju z ustavo
26.1.2026 -
Podpisan aneks h kolektivni pogodbi za kulturo
26.1.2026 -
Bruselj zaradi spolno eksplicitnih vsebin v preiskavo omrežja X (dopolnjeno)
26.1.2026 -
SDT glede ovadb poslancev NSi čaka na razjasnitev vprašanja poslanske imunitete
26.1.2026 -
Svet EU uradno potrdil popolno prepoved uvoza ruskega plina
26.1.2026 -
KGZS ob ustavni presoji zakona o zaščiti živali izpostavlja potrebo po izvedljivih rešitvah
26.1.2026 -
Javni sektor pred prvim izplačilom delovne uspešnosti po novem (ozadje)
26.1.2026 -
Poslanci devetega sklica DZ doslej na 164 sejah sprejeli 427 zakonov (I) (tema)
26.1.2026 -
Iztekajoči se sklic DZ postregel z več rekordi pri delu poslancev zadnjih let (II) (tabela)
26.1.2026