STA novice / Nevladne organizacije kritične do subvencij industrijskim porabnikom energije

Vlada je ta konec tedna potrdila pomoč ranljivim posameznikom zaradi dviga cen energentov. Hkrati pa pripravlja ukrep, ki bo izbranim podjetjem vsako leto do leta 2030 omogočal milijonske subvencije za nakup električne energije, opozarjajo v sporočilu za javnost. Ta ista podjetja že danes uživajo številne olajšave in vračila pri nakupih energentov v višini nekaj deset milijonov evrov letno, so opozorili v sporočilu za javnost.

Rešitev po njihovem ni v "nepravičnem subvencioniranju industrijskih požeruhov in fosilnih virov, temveč v prehodu na samooskrbo iz obnovljivih virov energije".

Shema za kritje posrednih stroškov pri nakupu električne energije, ki jo pripravlja vlada, po njihovih navedbah predvideva nove subvencije največjim industrijskim porabnikom energije. Predvideva razdelitev več kot 28 milijonov evrov subvencij 12 izbranim industrijskim podjetjem za obdobje od leta 2020 do 2023, za kar so že rezervirana sredstva v podnebnem skladu.

Nov zakon o varstvu okolja, ki čaka na obravnavo v državnem zboru, pa predvideva, da bi za ta namen lahko porabili četrtino celotnega podnebnega sklada. Ob trenutnih prilivih v sklad bi to pomenilo približno 30 milijonov evrov subvencij letno, ki bi jih izbrana podjetja prejela vsako leto do leta 2030.

"Del industrije in Gospodarska zbornica Slovenije že dalj časa lobirata za takšno ureditev in sedaj, v času energetske draginje ter v posmeh vsem, ki živijo v energetski revščini, namerava vlada ta ukrep potihoma sprejeti in subvencionirati industrijske velikane. Medtem pa ljudi, ki živijo v energetski revščini, predolgo pušča na hladnem," pravi Andrej Gnezda iz Umanotere.

"Upravičenci do kritja posrednih stroškov bodo zavezanci ETS - evropske sheme trgovanja z emisijami, katere glavni namen je s cenovnim signalom spodbujati velike onesnaževalce k zmanjšanju emisij toplogrednih plinov. Kritje posrednih stroškov bo ta cenovni signal oslabilo ali celo izničilo in s tem zmanjšalo motivacijo upravičencev za izvajanje ukrepov zmanjšanja emisij," pa je posvarila Barbara Kvac iz Focusa.

"Tako bodo te naprave emitirale več toplogrednih plinov, okoljske škode, ki bodo nastale, pa bodo bremenile davkoplačevalce in prihodnje generacije," je prepričana.

Slovensko gospodarstvo v primerjavi z ostalimi članicami EU v veliki meri sestoji iz energetsko intenzivne industrije - po tem kazalniku se Slovenija uvršča v vrh EU, so opozorili. "Visoka snovna in energetska intenzivnost naše industrije predstavljata težavo za konkurenčnost našega gospodarstva, ki se bo v prihodnje le še dodatno zaostrovala," so opozorili nevladniki in dodali, da se ta problem le še poglablja.