STA novice / Združenje bank: Ustavno sodišče ni prišlo do zaključka, da so pogodbe v frankih nične

Ustavno sodišče je preizkusilo sodbi ljubljanskega okrožnega sodišča z 9. julija 2019 in Višjega sodišča v Ljubljani z 11. maja 2020. Sodbi, s katerima sta sodišči zavrnili zahtevek posojilojemalcev za ugotovitev ničnosti kreditne pogodbe v švicarskih frankih ter za vračilo preplačil, je razveljavilo in vrnilo v ponovno odločanje. Ugotovilo namreč je, da sodbi nista ustrezno odgovorili na pomisleke glede presoje standarda pojasnilne dolžnosti bank in nepoštenosti.

Ustavno pritožbo sta vložila zakonca Igor in Simona Ajdnik, ki ju je zastopala Odvetniška pisarna Robert Preininger, gre pa za prvo odločbo ustavnega sodišča na temo problematike posojil v švicarskih frankih.

"Ustavno sodišče je izpostavilo, da se nižje stopenjska sodišča niso opredelila do vseh bistvenih trditev tožečih strank ter dokazov. Zaradi teh procesnih razlogov je vrnilo zadevo v ponovno presojo prvostopenjskemu sodišču. Procesni razlogi se tako nanašajo na sodišča in ne na banke," so v odzivu zapisali v združenju bank.

Kot so dodali, je iz odločitve ustavnega sodišča mogoče razbrati potrditev pravilnosti sodne prakse rednih sodišč, vključno s temeljnimi izhodišči, ki jih je postavilo vrhovno sodišče, s še večjo pozornostjo na ustrezni procesni obravnavi posameznih okoliščin v individualnih primerih. "Pri tem pa ne gre spregledati opozoril v odklonilnem ločenem mnenju dveh ustavnih sodnikov, da če bodo v prihodnje kreditodajalci dolžni preventivno upoštevati (vse) osebne okoliščine strank, bo učinek neugoden prav za kreditojemalce," so izpostavili.

Ob upoštevanju aktualne obravnave zakona o omejitvi in porazdelitvi valutnega tveganja med kreditodajalci in kreditojemalci kreditov v švicarskih frankih v DZ gre po mnenju združenja bank sklepati, da predstavljena odločitev ustavnega sodišča še dodatno potrjuje, da je treba v primerih kreditojemalcev v švicarskih frankih presojati posamično in zakonsko urejanje ni primerno.

O najnovejšem poskusu zakonske ureditve DZ odloča prav na tej seji in kaže, da bi lahko dobil podporo. Banke izražajo ostro nasprotovanje in zaradi več zanje nesprejemljivih vidikov predloga napovedujejo ustavno presojo.