STA novice / Znatna rast inflacije in cen energije po mnenju komisije zavira rast (dopolnjeno)

"Znatna rast inflacije in cen energije, skupaj z motnjami v dobavni verigi in na trgu dela, zavira rast," je ob predstavitvi napovedi poudaril izvršni podpredsednik komisije Valdis Dombrovskis.

Komisija je v primerjavi z jesensko v zimski napovedi napoved rasti za območje evra in EU za letos znižala za 0,3 odstotne točke na štiri odstotke. Za prihodnje leto pa jo je za 0,3 odstotne točke izboljšala, za območje evra na 2,7 odstotka, za EU pa na 2,8 odstotka.

Na ravni EU je bila v tretjem četrtletju lanskega leta dosežena raven bruto domačega proizvoda (BDP) izpred pandemične krize, do konca tega leta naj bi to dosegle tudi vse članice unije, izpostavlja komisija.

V območju evra naj bi najvišjo rast letos beležila Malta, šestodstotno, s 5,6 odstotka sledi Španija, nato s 5,5 odstotka Irska in Portugalska. Najnižjo pa naj bi beležila Belgija, in sicer 2,7-odstotno. Nemčiji, največjemu evrskemu gospodarstvu, se letos obeta 3,6-odstotna rast.

Na rast še vedno bistveno vpliva tudi pandemija covida-19, zlasti hitro širjenje nove koronavirusne različice omikron. Številne članice unije so pod znatnimi pritiski zaradi obremenjenih zdravstvenih sistemov in omejitvenih ukrepov.

Pri omikronu je ob sicer številnih okužbah resda zaznati manj bolnišničnih primerov in smrti, a zdravstveni sistemi so kljub temu obremenjeni, občuten je tudi vpliv na trg dela, zlasti zaradi odsotnosti z dela, kakršne v preteklosti še ni bilo, je izpostavil komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.

Poleg tega bodo cene energije ostale visoke dlje, kot se je pričakovalo lani jeseni. Tudi tokrat je tako v središču pozornosti inflacija, ki dosega rekordne ravni. Letna stopnja inflacije v območju z evrom je po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat januarja znašala 5,1 odstotka.

Komisija je v primerjavi s prejšnjo, novembrsko napovedjo danes znatno zvišala napoved glede inflacije, in sicer za območje evra za 1,3 odstotne točke na 3,5 odstotka, za EU pa za 1,4 odstotne točke na 3,9 odstotka. V prihodnjem letu naj bi se stopnja inflacije v območju evra znižala na 1,7 odstotka, v EU pa na 1,9 odstotka.

Temeljni cilj evropske denarne politike, za kar skrbi Evropska centralna banka (ECB), je sicer dveodostotna srednjeročna stopnja inflacije, ki je potrebna za vzdrževanje stabilnih cen, ključnih za gospodarsko rast.

Sedanja občutna rast inflacije - stopnje, po kateri se s časom spreminja splošna raven cen izdelkov in storitev - je po navedbah komisije posledica učinkov visokih cen energije in tudi širših inflacijskih pritiskov na druge kategorije blaga, denimo hrano in gnojila.

Med članicami unije so sicer ogromne razlike. Medtem ko naj bi Litva letos beležila 6,7-odstotno inflacijo, se Malti napoveduje le 2,1-odstotna, Portugalski pa 2,3-odstotna podražitev življenjskih potrebščin.

Razlogov za te razlike je več, velik vpliv imajo različne energetske mešanice v državah. Najbolj so se namreč zvišale cene plina, in sicer od januarja 2020 do letošnjega januarja kar za sedemkrat, kar se pri inflaciji najbolj čuti v državah, ki uporabljajo veliko plina, je pojasnil Gentiloni.

Na dinamiko gospodarske rasti lahko bistveno vplivajo tudi geopolitične napetosti. Velik vprašaj je trenutna negotovost glede možnosti ruskega napada na Ukrajino. "Mir, stabilnost in gospodarska rast so seveda tesno povezani," je dejal Gentiloni.

Komisija na leto objavi dve celoviti napovedi, spomladansko in jesensko, ter dve vmesni, zimsko in poletno, ki ne vključujeta podatkov o javnih financah.