STA novice / Ureditev dodatka za pomoč in postrežbo po mnenju zagovornika diskriminatorna

Pravico do dodatka za pomoč in postrežbo imajo po 100. členu zakona o invalidskem in pokojninskem zavarovanju le mladoletni, ki so slepi in so zdravstveno zavarovani po drugem zavarovancu ali upokojencu. Mladoletniki s posebnimi potrebami, ki pri opravljanju osnovnih življenjskih potreb prav tako potrebujejo pomoč druge osebe in so v primerljivem položaju, pa takšne pravice nimajo po nobenem zakonu. Glede na to so neupravičeno obravnavani različno, ugotavlja zagovornik.

Na pobudo društva, ki pomaga otrokom s posebnimi potrebami, je opravil oceno diskriminatornosti petega odstavka 100. člena omenjenega zakona. Po navedbah društva otroci s posebnimi potrebami, ki sicer vidijo, a imajo morda celo večje oviranosti od slepih, namreč niso upravičeni do tega dodatka. Po zakonu o socialnem vključevanju invalidov jim pripada šele pri 18. letu starosti.

Pred tem so njihovi starši upravičeni do dodatka za nego otroka po zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Otroci in mladostniki s slepoto pa medtem poleg tega lahko prejmejo še dodatek za pomoč in postrežbo po pokojninskem zakonu.

Zaradi te ureditve družina za kritje stroškov preživljanja in nege ter za pomoč in postrežbo slepega otroka prejme skupno približno 400 evrov na mesec. Družina otroka s težko duševno motnjo oziroma težko gibalno oviranostjo, ki ni slep, pa dobi največ približno 200 evrov na mesec, so navedli pri zagovorniku.

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti jim je pojasnilo, da je bila obravnavana zakonodaja sprejeta decembra 1999 na pobudo staršev slepih otrok. Ministrstvo ne pozna argumentov za izključitev nekaterih oseb iz te ugodnosti. Uveljavljeno rešitev je DZ sicer po navedbah ministrstva sprejel kljub pojasnilom predstavnikov ministrstva, da umeščanje pravice do dodatka za pomoč in postrežbo v zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni ustrezno.

Zagovornik je glede na to ocenil, da je ureditev diskriminatorna. Iz pojasnila ministrstva namreč izhaja, da izključitev nekaterih oseb iz pravice do dodatka za pomoč in postrežbo ni bila načrtna in ni zasledovala nobenega cilja, torej tudi ne legitimnega. Pač pa je povzročila diskriminacijo vseh mladoletnih, ki so zaradi svojih oviranosti odvisni od tuje nege in pomoči pri svojih osnovnih življenjskih potrebah, a niso slepi.

Zagovornik je ob priporočilu ministrstvu za odpravo diskriminacije poudaril, da ocene diskriminatornosti petega odstavka 100. člena zakona in priporočila za odpravo diskriminacije ni mogoče razlagati na način, naj se dodatek za pomoč in postrežbo odvzame tistim otrokom, ki so do njega zdaj upravičeni. "Prejeti ga morajo vsi, ki ga potrebujejo," je odločen.