STA novice / Sodišče EU zavrnilo tožbi Poljske in Madžarske glede vladavine prava (dopolnjeno)

Evropska zakonodaja v obliki uredbe, ki sta jo na sodišču izpodbijali Poljska in Madžarska, opredeljuje kršitve vladavine prava, ki jih je mogoče kaznovati z zamrznitvijo evropskih sredstev, in postopek ukrepanja proti kršiteljicam.

Z namenom zaščite proračuna unije uredba omogoča, da članice unije na predlog Evropske komisije začasno ustavijo plačila v breme proračuna unije ali odobritev enega ali več programov, ki se financirajo iz tega proračuna.

Madžarska in Poljska sta v tožbah proti Svetu EU in Evropskemu parlamentu zahtevali razglasitev ničnosti te uredbe z argumenti, da zanjo ni ustrezne pravne podlage, da zaobide postopek po 7. členu ter da gre za prekoračitev pristojnosti unije in kršitev načela pravne varnosti.

Sodišče je presodilo, da ta mehanizem temelji na ustrezni pravni podlagi, da je združljiv s postopkom iz 7. člena pogodbe EU ter da zlasti spoštuje meje pristojnosti unije in načelo pravne varnosti.

Ob tem je izpostavilo, da je mogoče postopek na podlagi uredbe začeti le, če obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da kršitve dovolj neposredno vplivajo ali pomenijo dovolj neposredno resno tveganje za proračun unije ali zaščito finančnih interesov unije.

Izid ni presenetil, saj je tudi generalni pravobranilec Sodišča EU Manuel Campos Sanchez-Bordona v začetku lanskega decembra predlagal zavrnitev tožb Madžarske in Poljske. Njegovo mnenje za sodišče ni zavezujoče, vendar mu sodba večinoma sledi.

Madžarska in Poljska sta se v postopku vzajemno podpirali. Belgija, Danska, Nemčija, Irska, Španija, Francija, Luksemburg, Nizozemska, Finska, Švedska in Evropska komisija pa so podprli parlament in Svet. Sodišče je primera na predlog parlamenta obravnavalo po hitrem postopku.

EU je uredbo o pogojevanju evropskih sredstev z vladavino prava, ki je začela veljati januarja lani, sprejela v okviru pogajanj o večletnem evropskem proračunu za obdobje 2021-2027 in skladu za okrevanje po pandemiji covida-19 v skupni vrednosti 1824 milijard evrov.

Kompromis z Budimpešto in Varšavo, ki sta tej ureditvi vseskozi nasprotovali, je bilo decembra 2020 mogoče doseči, ker so se voditelji članic zavezali, da do odločitve Sodišča EU unija na podlagi te uredbe ne bo ukrepala.

Kljub dogovoru voditeljev decembra 2020 je Evropski parlament konec lanskega oktobra vložil tožbo proti Evropski komisiji zaradi neukrepanja na podlagi uredbe o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava.

Komisija je v kontekstu uredbe sicer poslala pismo Poljski in Madžarski s pozivom k dodatnim informacijam in pojasnilom. Gre za prvi korak ukrepanja v primeru članic, za katere se ocenjuje, da kršijo to zakonodajo, a do dejanskih ukrepov je še daleč.

O posledicah sodbe bodo popoldne na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljali evropski poslanci. Pri tem bode v oči dejstvo, da v razpravi ne bo sodelovala predsednica komisije Ursula von der Leyen, temveč le komisar za proračun Johannes Hahn.

Von der Leynova naj bi sicer po neuradnih informacijah usmeritve komisije za uporabo sporne zakonodaje, ki so v skladu s sklepi voditeljev iz decembra 2020 pogoj za pripravo konkretnih ukrepov, predstavila na marčevskem vrhu unije.

Kompromis voditeljev iz decembra 2020 namreč predvideva, da komisija ne bo predlagala ukrepov v skladu z uredbo, dokler ne bo ob upoštevanju določenih načel pripravila usmeritev za uporabo mehanizma pogojevanja. Usmeritve pa da bo dorekla po odločitvi Sodišča EU.