STA novice / V zvezi Sonček za odpravo spornih določil zakona o volitvah v DZ

Kot so v zvezi poudarili na začetku meseca ob predstavitvi pobude za spremembo zakona, si prizadevajo, da bi vsi posamezniki ne glede na invalidnost lahko uresničevali volilno pravico. To po njihovem mnenju trenutno ni mogoče, saj sedmi člen zakona o volitvah v državni zbor od začetka leta uzakonja možnost odvzema volilne pravice osebi, ki jo sodišče postavi pod skrbništvo in ugotovi, da ni sposobna razumeti pomena, namena in učinkov volitev.

V zvezi so prepričani, da je obstoječa zakonska ureditev diskriminatorna in v nasprotju z določbami ustave, kršene so tudi določbe konvencije o pravicah invalidov, ki jo je Slovenija ratificirala leta 2008. Predlagajo, da se obstoječa zakonska ureditev čim prej odpravi in s tem omogoči, da bi vsi posamezniki ne glede na invalidnost lahko uresničevali volilno pravico.

Voliti in biti voljen je ena temeljnih človekovih pravic, je poudaril podpredsednik zveze Emir Okanović. Članica zveze Andreja Golob pa je v pogovoru z Zorčičem izrazila željo po udeležbi že na letošnjih državnozborskih volitvah. Kot je pojasnil direktor Zveze Sonček Iztok Suhadolnik, podaljšanje roditeljske pravice čez polnoletnost še ne pomeni samodejno odvzema volilne pravice, čemur je pritrdil tudi Varuh človekovih pravic v preteklosti izdanem mnenju.

Po mnenju zveze bi se morala Slovenija zgledovati po nekaterih drugih evropskih držav, med njimi tudi Avstrije in Hrvaške, kjer osebi v nobenem primeru ni mogoče odvzeti pravice do udeležbe na volitvah.

Predsednik DZ Igor Zorčič se je strinjal, da je volilna pravica temeljna človekova pravica, za katero se je vredno zavzemati. Omenil je tudi, da je sam zagovornik znižanja volilne pravice na starost 16 let, saj so tudi mladoletne osebe, ne glede na svojo ekonomsko odvisnost, sposobne razumeti politiko. V zveza Sonček so s pobudo za spremembo zakona o volitvah v državni naslovili tudi vse poslanske skupine, so še zapisali v sporočilu za javnost DZ.