STA novice / Digitalni boni tudi za osnovnošolce

Vlada je predlog zakona o spodbujanju digitalne vključenosti pripravila z namenom povečanja digitalne razvitosti gospodarstva in celotne družbe. "Gre za prvi sistemski zakon, ki celovito ureja področje pridobivanja digitalnih veščin pri nas," je danes dejal minister za digitalno preobrazbo Mark Boris Andrijanič. Če bo zakon sprejet, bomo lahko v Sloveniji zagnali največji program e-opismenjevanja v zgodovini, je dodal.

S tem namenom predlog zakona prinaša tako sistemske rešitve kot tudi interventne ukrepe, ki bodo po ministrovih besedah v pomoč tistim, ki v obdobju epidemije najbolj trpijo zaradi digitalne izključenosti.

Med poglavitni predlaganimi rešitvami je izpostavil pridobivanje digitalnih veščin s pomočjo tečajev, ki se bodo izvajali in subvencionirali prek javnih razpisov. Predvidene so tudi subvencije za pridobitev pedagoških znanj, nakup digitalnega učnega gradiva in vzpostavitev klicnih centrov za pomoč prebivalcem. Na podlagi zakona se bodo organizirale tudi promocijske kampanje, prva bo namenjena ozaveščanju o zaščiti pred spletnimi napadi in prevarami, je povedal.

"A ker znanje brez ustrezne računalniške opreme ne zadošča, se uvaja tudi možnost finančnih spodbud za nakup tovrstne opreme," je še dejal Andrijanič. Te bodo podobno kot že dobro znani turistični boni v korist upravičenca vpisane v obliki dobroimetja pri Finančni upravi RS.

Digitalne bone, katerih vrednost bo lahko vlada določila v višini med 100 in 200 evrov, bodo prejele ciljne skupine prebivalcev, unovčiti pa jih bo mogoče za nakup nove, obnovljene in rabljene računalniške opreme pri ponudnikih s sedežem v Sloveniji.

Ob tem bo zakon že določil podrobnosti glede digitalnih bonov za leto 2022. Vredni bodo 150 evrov, po predlogu vlade pa jih bodo lahko dijaki in študenti porabili za nakup računalniške opreme, starejši od 55 let pa za udeležbo na subvencioniranih tečajih s področja digitalne povezljivosti.

Dodatno so koalicijske poslanske skupine vložile dopolnilo, po katerem se med upravičence dodaja še osnovnošolce zadnje triade. "Tekom pandemije se je izkazalo, da številne družine nimajo ustrezne opreme, kar je še posebej pereč problem pri družinah z več otroki," je pojasnil Andrijanič.

DZ bo o sprejemu zakona glasoval še danes, pri čemer mu v nobeni poslanski skupini izrecno ne nasprotujejo. "Gre za pomemben korak k cilju, ki ga danes zasleduje vsa EU, to je do leta 2030 vsaj 80 odraslih prebivalcev opremiti z vsaj osnovnimi digitalnimi znanji in spretnostmi. Pri nas je ta delež podpovprečen, 55-odstoten," je dejal Blaž Pavlin (NSi).

"Na področju digitalizacije moramo narediti en velik korak naprej," je soglašal Dušan Šiško (SNS), medtem ko je Branko Grims (SDS) opomnil, da digitalna pismenost pomeni tudi uresničevanje ustavnih načel, kot so varnost, demokracija in prost pretok informacij.

V Levici se bodo glasovanja vzdržali. "Predlog zakona je nedorečen, nedomišljen in z napačnimi ukrepi," je dejal Boštjan Koražija (Levica) in menil, da gre za volilno kupovanje glasov. Podobnega mnenja sta tudi Andrej Rajh (SAB) in Rudi Medved (LMŠ). "Z njim si poskuša vlada kupiti čim več glasov na prihajajočih volitvah," je dejal Rajh, Medved pa je menil, da "diši po predvolilnem dobrikanju, pri čemer si najbolj manejo roke trgovci z računalniško opremo".