STA novice / Evropski poslanci tudi v luči ruske agresije za usklajene ukrepe proti tujemu vmešavanju

Skupni imenovalec obeh največjih kriz, s katerima se sooča EU, to sta pandemija covida-19 in ruska agresija na Ukrajino, je razširjanje ciljno usmerjenih lažnih informacij, je v razpravi o poročilu posebnega odbora o tujem vmešavanju v demokratične procese v EU na zasedanju Evropskega parlamenta opozorila latvijska poslanka Sandra Kalniete (EPP).

Propagandna mašinerija Kremlja je aktivno usmerjena v upravičevanje agresije, Rusi ne dobivajo informacij, kaj se v Ukrajini resnično dogaja - vendar se ta propaganda ni sprožila 24. februarja, ampak deluje že dolgo, je opozorila.

Po njenih besedah si je treba zastaviti vprašanje, kako se je svet sploh znašel na tej točki, in kako preprečiti, da bi se to dogajalo tudi v prihodnje. Z evri smo financirali Putinov vojaški stroj, in če ne bomo prekinili dotoka ruskega plina in nafte v Evropo, "bomo nosili posledice te vojne zaradi naše pohlepnosti in neumnosti", je opozorila.

Ruska agresija je pokazala, da so dezinformacije velika grožnja evropski varnosti, stabilnosti in demokraciji, je poudaril visoki zunanjepolitični predstavnik EU Borrell. Ključni del ruske agresije na Ukrajino je tudi po njegovih besedah namreč propagandna mašinerija Kremlja, ki razširja dezinformacije in lažne informacije tudi glede razlogov za invazijo.

Ruski državni mediji lažejo o vojaških razmerah in trdijo, da ukrajinske oblasti napadajo lastne državljane. Ne gre samo za vojaški napad, gre tudi, tako Borrell, za bombardiranje in zastrupljanje preko medijev. Informacije so gorivo demokracije, če so sistematično okrnjene in prepojene z lažmi, državljani ne poznajo prave resnice in to vpliva tudi na njihovo odločanje, je ponazoril.

Odziv na agresijo Rusije v Ukrajini je tudi boj proti dezinformacijam. Treba je združiti sile za podporo neodvisnim medijem, je na zasedanju poudarila tudi podpredsednica Evropske komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova. Prav neodvisni mediji so namreč ključni steber za delovanje demokracije, je poudarila.

V poročilu posebnega odbora, o katerem bo parlament odločal v sredo, evropski poslanci med drugim izpostavljajo, da bi morala EU imeti določen postopek sankcij, s katerimi bi se borila proti tujemu vmešavanju in dezinformacijskim kampanjam s strani tujih akterjev.

Med drugim izražajo zaskrbljenost zaradi vse bolj prefinjene narave tujih poskusov vmešavanja in manipulacije z informacijami, ki jih izvajata pretežno Rusija in Kitajska ter so usmerjeni na vse dele demokratičnega delovanja Evropske unije in njenih držav članic.

V poročilu Evropsko komisijo med drugim pozivajo k pripravi strategije in zagotovitvi finančnih sredstev, da bi EU in njene države članice opremili z ustreznimi politikami predvidevanja in odpornosti ter orodji za odvračanje.