STA novice / V ZN zasedanja za dogovor o globalnem okviru za biotsko raznovrstnost
torek, 15.3.2022
Ženeva, 15. marca (STA) - V Ženevi se začenja zaključni del treh zasedanj konvencije ZN o biološki raznovrstnosti, ki so se začela v obliki virtualnih zasedanj med pandemijo covida-19. Zasedanja so ključnega pomena pri zaključevanju pogajanj za globalni okvir za biotsko raznovrstnost, so sporočili z okoljskega ministrstva.
Zasedanja, ki potekajo pod predsedstvom Kitajske in bodo trajala o konca meseca, so ključnega pomena pri zaključevanju pogajanj za ambiciozen in transformativni Globalni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020, ki bo zagotovil uspešno in učinkovito varovanje narave, so zapisali na ministrstvu za okolje in prostor.
Delovno telo Konvencije za znanstveno in strokovno podporo (SBSTTA) bo med drugim nadaljevalo razprave o spremljanju stanja in izvajanja globalnega okvira za biotsko raznovrstnost ter pripravilo predloge glede morske in obalne biotske raznovrstnosti, biotske raznovrstnosti in kmetijstva, biotske raznovrstnosti in zdravja ter invazivnih tujerodnih vrst.
Delovno telo Konvencije za podporo izvajanju (SBI) bo med drugim dokončalo delo pri temah, ključnih za globalni okvir po letu 2020, in postavilo temelj za njegovo sprejetje in izvajanje na zaključnem zasedanju držav pogodbenic septembra na Kitajskem (COP-15).
Delovna skupina za pripravo globalnega okvira se bo osredotočila na soglasje potrebnih ukrepov za doseganje vizije 2050 (Živeti v sožitju z naravo), na opredelitev uspešnosti ter spremljanje in poročanje o izvajanju okvirja. To zasedanje se je začelo virtualno v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, pripravili so stališča EU in držav članic, ki jih zdaj francosko predsedstvo smiselno nadgrajuje za zaključek zasedanja. Obravnavali bodo pet ključnih dejavnikov izgube biotske raznovrstnosti: spremembo rabe kopnega in morja, netrajnostno izkoriščanje, podnebne spremembe, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste ter pomembne posredne dejavnike, kot so na primer netrajnostna proizvodnja in potrošnja.
Razprave temeljijo na prvem osnutku za obdobje po letu 2020, objavljenem julija lani, ki vključuje dolgoročno vizijo do 2050 in srednjeročne mejnike ter poslanstvo do 2030, ter štiri strateške cilje, ki naj bi bili doseženi do 2050 in določajo ohranjanje biotske raznovrstnosti, zagotavljanje storitev, ki jih ta nudi, delitev koristi in zagotavljanje človeških in finančnih virov. Osnutek vključuje tudi 21 akcijskih ciljev do 2030, ki obravnavajo neposredne in posredne dejavnike izgube biotske raznovrstnosti in vodijo k doseganju strateških ciljev.
Zadnje novice
-
Janši mandat za sestavo njegove četrte vlade (dopolnjeno)
22.5.2026 -
Janša bo vodil 16. slovensko vlado (seznam)
22.5.2026 -
Levica in Vesna predlagata brezplačen vrtec za vse otroke
22.5.2026 -
Alternativa za Slovenijo v ustavno pritožbo in protest zaradi suma volilne prevare
22.5.2026 -
Eko sklad z novim pozivom za kreditiranje okoljskih naložb občanov
22.5.2026 -
Šutarjev zakon po oceni strokovnega sveta za evalvacijo zakona z več nezaželenimi učinki
22.5.2026 -
V EU dokončno potrjena enoletna odprava carin na dušikova gnojila in surovine zanje
22.5.2026 -
KGZS s pobudo za jasno označevanje izvora hrane v EU
22.5.2026 -
Koalicijska pogodba: Nad korupcijo z ustanovitvijo nove tožilske enote Skok in posebnih oddelkov sodišč (VII) (tema)
21.5.2026 -
Koalicijska pogodba: V ospredju razbremenitev gospodarstva in dela (II) (tema)
21.5.2026 -
Koalicijska pogodba: Vitka država, ustanovitev pokrajin in premestitev državnih institucij po vsej državi (VIII) (tema)
21.5.2026 -
V ospredju sporazuma "koalicije za uspešno Slovenijo" razbremenitev gospodarstva in dela ter boj proti korupciji (I) (tema)
21.5.2026