STA novice / V ZN zasedanja za dogovor o globalnem okviru za biotsko raznovrstnost
torek, 15.3.2022
Ženeva, 15. marca (STA) - V Ženevi se začenja zaključni del treh zasedanj konvencije ZN o biološki raznovrstnosti, ki so se začela v obliki virtualnih zasedanj med pandemijo covida-19. Zasedanja so ključnega pomena pri zaključevanju pogajanj za globalni okvir za biotsko raznovrstnost, so sporočili z okoljskega ministrstva.
Zasedanja, ki potekajo pod predsedstvom Kitajske in bodo trajala o konca meseca, so ključnega pomena pri zaključevanju pogajanj za ambiciozen in transformativni Globalni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020, ki bo zagotovil uspešno in učinkovito varovanje narave, so zapisali na ministrstvu za okolje in prostor.
Delovno telo Konvencije za znanstveno in strokovno podporo (SBSTTA) bo med drugim nadaljevalo razprave o spremljanju stanja in izvajanja globalnega okvira za biotsko raznovrstnost ter pripravilo predloge glede morske in obalne biotske raznovrstnosti, biotske raznovrstnosti in kmetijstva, biotske raznovrstnosti in zdravja ter invazivnih tujerodnih vrst.
Delovno telo Konvencije za podporo izvajanju (SBI) bo med drugim dokončalo delo pri temah, ključnih za globalni okvir po letu 2020, in postavilo temelj za njegovo sprejetje in izvajanje na zaključnem zasedanju držav pogodbenic septembra na Kitajskem (COP-15).
Delovna skupina za pripravo globalnega okvira se bo osredotočila na soglasje potrebnih ukrepov za doseganje vizije 2050 (Živeti v sožitju z naravo), na opredelitev uspešnosti ter spremljanje in poročanje o izvajanju okvirja. To zasedanje se je začelo virtualno v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, pripravili so stališča EU in držav članic, ki jih zdaj francosko predsedstvo smiselno nadgrajuje za zaključek zasedanja. Obravnavali bodo pet ključnih dejavnikov izgube biotske raznovrstnosti: spremembo rabe kopnega in morja, netrajnostno izkoriščanje, podnebne spremembe, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste ter pomembne posredne dejavnike, kot so na primer netrajnostna proizvodnja in potrošnja.
Razprave temeljijo na prvem osnutku za obdobje po letu 2020, objavljenem julija lani, ki vključuje dolgoročno vizijo do 2050 in srednjeročne mejnike ter poslanstvo do 2030, ter štiri strateške cilje, ki naj bi bili doseženi do 2050 in določajo ohranjanje biotske raznovrstnosti, zagotavljanje storitev, ki jih ta nudi, delitev koristi in zagotavljanje človeških in finančnih virov. Osnutek vključuje tudi 21 akcijskih ciljev do 2030, ki obravnavajo neposredne in posredne dejavnike izgube biotske raznovrstnosti in vodijo k doseganju strateških ciljev.
Zadnje novice
-
Nevladne organizacije opozorile na pasti neposrednih namenitev dohodnine
29.9.2026 -
V Kopru kratkoročno oddajanje nepremičnin določeno na zakonskem maksimumu
29.9.2026 -
Slovenija ratificirala sporazum Ceta (dopolnjeno)
29.9.2026 -
Matični odbor DZ podprl predlog rebalansa letošnjega proračuna
29.9.2026 -
V javni obravnavi predlog za uporabo tehnologije razpršenih evidenc na trgu vrednostnih papirjev
29.9.2026 -
Inšpektorji v nadzor nad nabiranjem gob
29.9.2026 -
KPK zaradi navedb o izobrazbi uvedla preiskavo zoper poslanca Mijiča
29.9.2026 -
V Levici bi najranljivejšim pomagali z draginjskim dodatkom
29.9.2026 -
Slovenija oddala še zadnji zahtevek za sredstva mehanizma za okrevanje in odpornost
29.9.2026 -
Janša pričakuje, da se bo Skok spopadel tudi s trgovino z drogo
29.9.2026 -
Vlada v odgovoru fiskalnemu svetu o primanjkljaju pod tremi odstotki BDP
29.9.2026 -
Ljubljanski mestni svetniki sprejeli strategijo športa in nižje cene nočnega parkiranja
29.9.2026