STA novice / V ZN zasedanja za dogovor o globalnem okviru za biotsko raznovrstnost
torek, 15.3.2022
Ženeva, 15. marca (STA) - V Ženevi se začenja zaključni del treh zasedanj konvencije ZN o biološki raznovrstnosti, ki so se začela v obliki virtualnih zasedanj med pandemijo covida-19. Zasedanja so ključnega pomena pri zaključevanju pogajanj za globalni okvir za biotsko raznovrstnost, so sporočili z okoljskega ministrstva.
Zasedanja, ki potekajo pod predsedstvom Kitajske in bodo trajala o konca meseca, so ključnega pomena pri zaključevanju pogajanj za ambiciozen in transformativni Globalni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020, ki bo zagotovil uspešno in učinkovito varovanje narave, so zapisali na ministrstvu za okolje in prostor.
Delovno telo Konvencije za znanstveno in strokovno podporo (SBSTTA) bo med drugim nadaljevalo razprave o spremljanju stanja in izvajanja globalnega okvira za biotsko raznovrstnost ter pripravilo predloge glede morske in obalne biotske raznovrstnosti, biotske raznovrstnosti in kmetijstva, biotske raznovrstnosti in zdravja ter invazivnih tujerodnih vrst.
Delovno telo Konvencije za podporo izvajanju (SBI) bo med drugim dokončalo delo pri temah, ključnih za globalni okvir po letu 2020, in postavilo temelj za njegovo sprejetje in izvajanje na zaključnem zasedanju držav pogodbenic septembra na Kitajskem (COP-15).
Delovna skupina za pripravo globalnega okvira se bo osredotočila na soglasje potrebnih ukrepov za doseganje vizije 2050 (Živeti v sožitju z naravo), na opredelitev uspešnosti ter spremljanje in poročanje o izvajanju okvirja. To zasedanje se je začelo virtualno v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, pripravili so stališča EU in držav članic, ki jih zdaj francosko predsedstvo smiselno nadgrajuje za zaključek zasedanja. Obravnavali bodo pet ključnih dejavnikov izgube biotske raznovrstnosti: spremembo rabe kopnega in morja, netrajnostno izkoriščanje, podnebne spremembe, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste ter pomembne posredne dejavnike, kot so na primer netrajnostna proizvodnja in potrošnja.
Razprave temeljijo na prvem osnutku za obdobje po letu 2020, objavljenem julija lani, ki vključuje dolgoročno vizijo do 2050 in srednjeročne mejnike ter poslanstvo do 2030, ter štiri strateške cilje, ki naj bi bili doseženi do 2050 in določajo ohranjanje biotske raznovrstnosti, zagotavljanje storitev, ki jih ta nudi, delitev koristi in zagotavljanje človeških in finančnih virov. Osnutek vključuje tudi 21 akcijskih ciljev do 2030, ki obravnavajo neposredne in posredne dejavnike izgube biotske raznovrstnosti in vodijo k doseganju strateških ciljev.
Zadnje novice
-
SDS in NSi za ustavno presojo prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske s. p.
19.2.2026 -
Logaj napovedal ustanovitev komisije za nadaljnjo pripravo smernic za potrjevanje učnih gradiv
19.2.2026 -
Ob redni še pobuda za dodatno, izredno uskladitev pokojnin (dopolnjeno)
19.2.2026 -
Devet članic EU Bruselj pozvalo k preučitvi možnosti za uresničitev pobude My Voice, My Choice
19.2.2026 -
Objavljena pobuda za pripravo DPN za železniško povezavo Brnik-Ljubljana
19.2.2026 -
Informacijski pooblaščenec pri upravljavcih osebnih podatkov ugotovil pomanjkljivosti
19.2.2026 -
Začenja se volilna kampanja za volitve v DZ
19.2.2026 -
Katarina Bervar Sternad - prva ženska na položaju predsednice KPK (biografija)
18.2.2026 -
Koalicija s predlogom za podaljšanje sklepanja pogodb za nenujne reševalne prevoze z zasebniki
18.2.2026 -
DZ sprejel zakon o skladu za financiranje zdravljenja redkih bolezni (dopolnjeno)
18.2.2026 -
Pomurski poslanci s predlogom za boljšo regulacijo naprav, ki obremenjujejo okolje
18.2.2026 -
Nova predsednica sveta Agencije za energijo bo Maja Guštin
18.2.2026