STA novice / V ZN zasedanja za dogovor o globalnem okviru za biotsko raznovrstnost
torek, 15.3.2022
Ženeva, 15. marca (STA) - V Ženevi se začenja zaključni del treh zasedanj konvencije ZN o biološki raznovrstnosti, ki so se začela v obliki virtualnih zasedanj med pandemijo covida-19. Zasedanja so ključnega pomena pri zaključevanju pogajanj za globalni okvir za biotsko raznovrstnost, so sporočili z okoljskega ministrstva.
Zasedanja, ki potekajo pod predsedstvom Kitajske in bodo trajala o konca meseca, so ključnega pomena pri zaključevanju pogajanj za ambiciozen in transformativni Globalni okvir za biotsko raznovrstnost po letu 2020, ki bo zagotovil uspešno in učinkovito varovanje narave, so zapisali na ministrstvu za okolje in prostor.
Delovno telo Konvencije za znanstveno in strokovno podporo (SBSTTA) bo med drugim nadaljevalo razprave o spremljanju stanja in izvajanja globalnega okvira za biotsko raznovrstnost ter pripravilo predloge glede morske in obalne biotske raznovrstnosti, biotske raznovrstnosti in kmetijstva, biotske raznovrstnosti in zdravja ter invazivnih tujerodnih vrst.
Delovno telo Konvencije za podporo izvajanju (SBI) bo med drugim dokončalo delo pri temah, ključnih za globalni okvir po letu 2020, in postavilo temelj za njegovo sprejetje in izvajanje na zaključnem zasedanju držav pogodbenic septembra na Kitajskem (COP-15).
Delovna skupina za pripravo globalnega okvira se bo osredotočila na soglasje potrebnih ukrepov za doseganje vizije 2050 (Živeti v sožitju z naravo), na opredelitev uspešnosti ter spremljanje in poročanje o izvajanju okvirja. To zasedanje se je začelo virtualno v času slovenskega predsedovanja Svetu EU, pripravili so stališča EU in držav članic, ki jih zdaj francosko predsedstvo smiselno nadgrajuje za zaključek zasedanja. Obravnavali bodo pet ključnih dejavnikov izgube biotske raznovrstnosti: spremembo rabe kopnega in morja, netrajnostno izkoriščanje, podnebne spremembe, onesnaževanje in invazivne tujerodne vrste ter pomembne posredne dejavnike, kot so na primer netrajnostna proizvodnja in potrošnja.
Razprave temeljijo na prvem osnutku za obdobje po letu 2020, objavljenem julija lani, ki vključuje dolgoročno vizijo do 2050 in srednjeročne mejnike ter poslanstvo do 2030, ter štiri strateške cilje, ki naj bi bili doseženi do 2050 in določajo ohranjanje biotske raznovrstnosti, zagotavljanje storitev, ki jih ta nudi, delitev koristi in zagotavljanje človeških in finančnih virov. Osnutek vključuje tudi 21 akcijskih ciljev do 2030, ki obravnavajo neposredne in posredne dejavnike izgube biotske raznovrstnosti in vodijo k doseganju strateških ciljev.
Zadnje novice
-
Med počitnicami na sodiščih tudi naroki za smrt moškega na Pohorju in uboj svaka na Bojancih (ozadje)
12.7.2026 -
Prihodnji teden v parlamentu: Pred počitnicami predvidoma še ena seja (ozadje)
12.7.2026 -
Poslanci kmalu na oddih po nove moči za jesenska politična preigravanja (I) (ozadje)
11.7.2026 -
Resnica predlaga uvedbo zdravstvenega bona za vse brez osebnega zdravnika (dopolnjeno)
10.7.2026 -
Pri imenovanju Fajon za predstavnico EU za Sahel se zapleta (dopolnjeno)
10.7.2026 -
ZZZS: Reorganizacija dela ambulant ne sme zmanjšati dostopnosti do osebnega zdravnika
10.7.2026 -
Volitve v ožje dele občin po pravilih iz leta 2024
10.7.2026 -
Finančni ministri v Bruslju o paketu ukrepov za integracijo in nadzor trga kapitala v EU
10.7.2026 -
Vlada z novelo predlaga ohranitev poklicne mature iz štirih predmetov
10.7.2026 -
Evropska komisija s pozitivno oceno seznama pomembnejših TV-prenosov
10.7.2026 -
Opozicija se bo po ponovni zavrnitvi dnevnega reda seje obrnila na ustavno sodišče
10.7.2026 -
Matoz razrešil načelnike sedmih upravnih enot (dopolnjeno)
10.7.2026