STA novice / Poslanci ostajajo razdeljeni glede novele zakona o igrah na srečo

Poslanci so drugo obravnavo predloga novele zakona opravili v začetku februarja, ko je Maja Hostnik Kališek s finančnega ministrstva med njenimi poglavitnimi cilji izpostavila nadgradnjo pravnega okvira in nadzora nad prirejanjem iger na srečo, povečanje varstva potrošnikov in vpliv na boj proti goljufijam in pranju denarja.

Enako je povedala danes in spomnila na najpomembnejše predlagane spremembe iz novele zakona, kot je povečanje števila prirediteljev klasičnih iger na srečo s sedanjih dveh na do pet. "Povečana konkurenca bo predvidoma imela pozitiven doprinos tako z vidika javnih dajatev kot z vidika varstva potrošnikov," je dejala.

Nasprotnega mnenja so v opoziciji, kjer se bojijo, da bo večja konkurenca silila prireditelje v dvig denarnih skladov za dobitke, kar bo imelo za posledico zmanjšanje osnove za plačevanje davkov in koncesijske dajatve. "Medtem, ko ima konkurenca v gospodarstvu pozitivne učinke, je pri igrah na srečo ravno obratno," je dejal Marko Bandelli (SAB).

Spomnil je, da Fundacija za financiranje športnih organizacij in Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij večino sredstev za svoje delovanje pridobivata ravno iz koncesij od iger na srečo, da se bodo prilivi iz teh povečali, pa očitno ne verjame niti koalicija sama. Vložila je namreč dopolnilo, s katerim se bo morebiten izpad sredstev za obe fundaciji nadomestil iz državnega proračuna.

"Obema organizacijama se bo zabil žebelj v krsto," je dejal tudi Jože Lenart (LMŠ), ki je prepričan, da bodo novi koncesionarji z dobički del prihodkov od koncesij odnesli ven. Primož Siter (Levica) pa je dejal, da se bodo po izračunih obeh fundacij prihodki od koncesij zmanjšali za 30 odstotkov, predlog zakona pa ne vsebuje finančnih analiz, ki bi nakazovale drugače.

V poslanski skupini DeSUS po besedah Roberta Polnarja v nasprotovanju predlogu zakona vidijo oklepanje sedanjih dveh prirediteljev klasičnih iger na srečo svojega monopola. Monika Gregorčič (Konkretno) od možnosti podelitve dodatnih koncesij pričakuje pozitivne finančne posledice, enakega menja je Marko Pogačnik (SDS). Prihodki od iger na srečo upadajo že od leta 2008, kar pa ni posledica manjšega obsega igranja na srečo, pač pa odhajanja igralcev v tujino, je dejal.

Predlog novele zakona prinaša še druge rešitve. Med pomembnejšimi je vzpostavitev pravnega okvira, ki bo po navedbah vlade na bolj transparenten način omogočil dodelitev koncesij za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo in za prirejanje posebnih iger na srečo. Po novem se bo namreč koncesije dodeljevalo na podlagi javnega razpisa, ki ga bo finančno ministrstvo objavilo najmanj trikrat letno.

Ob tem bi se za stave, ki veljajo za specifično vrsto klasičnih iger na srečo, predpisali posebni pogoji za pridobitev koncesije in določili podrobnejši pogoji za njihovo prirejanje. Prireditelji bodo morali plačati vstopno dajatev v višini 500.000 evrov, to pa si bosta razdelili Fundacija za financiranje športnih organizacij in Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. "S tem se obema fundacijama povečujejo viri za njihovo delovanje," je zagotovila državna sekretarka.

Pri koncesionarjih, ki prirejajo posebne igre na srečo v igralnicah, se bo odpravila večina omejitev, vezanih na lastništvo. Zdaj velja, da so lahko lastniki le država, lokalne skupnosti ter pravne osebe v 100-odstotni lasti države, gospodarske družbe pa le deloma in ob vrsti pogojev. Matjaž Nemec (SD) v tej določbi vidi "nastavke, ki bi omogočil razkosanje in razprodajo največjega slovenskega igralniškega podjetja Hit iz Nove Gorice".

Nemec je opozoril je še na odpravo zahteve, da je za delo v dejavnosti prirejanja posebnih iger na srečo potrebna licenca. Gre za spodkopavanje delavskih pravic, je dejal in opozoril, da bo ukinitev obveze strokovne usposobljenosti delavcev v igralništvu omogočila njihovo zamenjavo z nestrokovnim kadrom.