STA novice / Odbor DZ za finance prikimal zakonu o preprečevanju pranja denarja

Matični parlamentarni odbor je danes obravnaval že drugi predlog zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, potem ko je DZ prejšnjega na januarski seji zavrnil. Novi predlog je praktično enak prejšnjemu, vsebinska sprememba je le v 159. členu, kjer je dodana določba, da lahko zavezanec inšpektorju, ki nima odločbe pristojnega sodišča, odkloni vstop v stanovanjske prostore, je pojasnila državna sekretarka na finančne ministrstvu Maja Hostnik Kališek.

Spomnila je tudi, da predlog zakona v nacionalni pravni red prenaša tri evropske direktive, pri čemer je Slovenija že prejela uradni opomin Evropske komisije zaradi zamude pri prenašanju določenih določb. Če torej zakon ne bo sprejet, bi lahko Slovenija prejela tudi finančno kazen.

Na predlog zakona je kup pripomb podala zakonodajno-pravna služba DZ, ki je ocenila, da v novem predlogu zakona obsežne vsebinske pripombe, podane že v obravnavi predhodnega zelo podobnega predloga, niso bile upoštevane. Tako se med drugim porajajo vprašanja glede varstva osebnih podatkov, pri čemer med drugim opozarjajo na zbiranje velikega števila osebnih podatkov "na zalogo", nesorazmerno omejevanje pravice posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki ter obsežno povezovanje baz podatkov.

Kot problematična je zakonodajno-pravna služba označila tudi široka pooblastila inšpektorjev, nenazadnje pa zakon po oceni te službe preveč vsebine prepušča podzakonskim predpisom.

Predstavnik Urada RS za preprečevanje pranja denarja Ivan Radulovič pa je poudaril, da je urad poseben organ, ki mora imeti izredne pristojnosti, da lahko uspešno deluje. "Brez finančnih obveščevalnih podatkov urad ne more učinkovito funkcionirati. Podatki pa mu morajo biti na voljo pravočasno, dostop, ki bi trajal preveč časa, bi spet omejil njegovo učinkovitost," je dejal. Zatrdil je, da Slovenija s tako ureditvijo ni unikum. Namen, ki ga utemeljuje zakon, je v javnem interesu, je poudaril.

Predsednik odbora za finance Robert Polnar iz poslanske skupine DeSUS je menil, da gre pri kritikah na račun novega predloga zakona za "odkrivanje tople vode". Podčrtal je, da so bila številna pooblastila organom pregona in odkrivanja podeljena že v zakonu iz leta 2016, ki je bil sprejet pod drugo vlado drugega političnega pola. Prav tako sedaj veljavni zakon že predvideva poročanje vladi, kar je bil eden od očitkov opozicije.

Ker informacijska pooblaščenka "že pet let ponavlja iste stvari in opozarja, pa tega nihče ne upošteva", se je Polnar tudi odločil, da urada informacijskega pooblaščenca na to sejo ni povabil.

Dušan Verbič (Konkretno) je spomnil, da je vsako leto opranih več milijard evrov denarja. Ocenil je, da je predlog zakona škodljiv zlasti za tiste, ki izvajajo družbeno škodljiva dejanja. "Varstvo osebnih podatkov, ko se dotikamo financiranja terorizma in pranja denarja, ne more predstavljati absolutne pravice," je bil prepričan.

Opozicijski poslanci so predlogu nasprotovali. "Absolutno se strinjam, da je te zadeve treba preiskovati, a pri tem ne moremo povoziti pravic," je poudaril Vojko Starovič (SAB). Podčrtal je, da je ustava temeljni dogovor državljanov, s katerim morajo biti usklajeni vsi predpisi.

Andreja Zabret (LMŠ) je spomnila, da je po oceni informacijske pooblaščenke problematičen že obstoječi zakon, zato urad razmišlja o presoji njegove ustavnosti. "Ne gre za cinizem, paniko ter strahove opozicije. Gre za neustavnost členov in za v veliki meri neustaven zakon," je dejala. Če bo zaradi neprenosa evropskih direktiv Slovenija plačevala kazni, pa naj si jih vlada, ki v zakon "tlači neustavne vsebine", pripiše sebi.

Nataša Sukič iz Levice je dejala, da so urad za preprečevanje pranja denarja v zadnjih mesecih napolnili ljudje s strankarskimi izkaznicami. Primož Siter (Levica) pa je menil, da bi poslanci lažje podprli povečanje števila inšpektorjev s treh na 10 kot pa tako veliko širjenje pooblastil. Po njegovem gre za širjenje možnosti "za zganjanje represije in poseganje v intimo državljanov".