STA novice / Ustavno sodišče kot neutemeljeno zavrnilo pobudo za oceno protiustavnosti Levice in SD (dopolnjeno)

Ustavno sodišče je odločilo tudi, da stranka SD sama nosi svoje stroške postopka, saj je ta priglasila stroške odgovora.

Aktivist Vili Kovačič je pobudo za oceno protiustavnosti delovanja političnih strank Levice in SD naslovil na ustavno sodišče, ki je zadevo obravnavalo absolutno prednostno. Razsodilo je, da je pobuda za oceno protiustavnosti programa Levice in njeno delovanje ter delovanje SD "očitno neutemeljena".

Kovačič je Levici očital sporne točke, ki so jih navedli v programu leta 2017. Stranka se je v njem zavzemala za prenos lastništva podjetij v roke države in lokalnih skupnosti. SD je Kovačič očital nasledstvo "zločinske zveze komunistov" in "poveličevanje totalitarizma" ter da se stranka ni nikoli distancirala od "zločinov" nekdanjega komunističnega režima.

Ustavno sodišče je v obrazložitvi zapisalo, da na podlagi očitkov Kovačiča o dejanjih SD in Levice, ni mogoče ugotoviti, da se stranki nista distancirali od ideologije bivšega totalitarnega režima na način, da bi očitanega zavzemanja in delovanja izhajala kakršnakoli grožnja ustavnim vrednotam iz 63. člena ustave. Ter da dejanja SD in Levice "očitno ne pomenijo ustavnega nedopustnega načina delovanja z uporabo sile ali groženj," so še dodali.

Očitana dejanja strank SD in Levice oziroma izpodbijane določbe programa Levice očitno ne ogrožajo vrednot človekovega dostojanstva, ki jih varuje 63. člen ustave, so na ustavnem sodišču zapisali v obrazložitvi, prav tako pa ne pomenijo ustavno nedopustnega načina delovanja. "Zato so navedbe pobudnika o protiustavnosti delovanja strank SD in Levica ter posameznik določb programa stranke Levica očitno neutemeljene," so še zapisali.

Ustavno sodišče je tudi ocenilo, da kakršnokoli zavzemanje bodisi v programu Levice bodisi z izjavami oziroma dejanji članov ali stranke za drugačno gospodarsko-družbeno ureditev, vključno z ideologijo, ki bi temeljila na družbeni lastnini proizvodnih sredstev in delavskem upravljanju podjetij, ne bi bilo protiustavno delovanje.

Kot neutemeljene so na ustavnem sodišču zavrnili tudi Kovačičeve navedbe, da bi bilo treba stranko Levica prepovedati v skladu z merili iz sodne prakse nemškega ustavnega sodišča. Slednje je v primeru Nacionalne demokratske stranke Nemčije namreč ugotovilo, da stranka deluje v smeri ukinitve svobodne demokratične ureditve, ki jo zagotavlja nemška ustava in želi uvesti avtoritarno nacionalno državo in hkrati ne spoštuje človekovega dostojanstva. Ti pogoji pri stranki Levica niso izpolnjeni, ugotavlja ustavno sodišče.

Morebitna uporaba simbolov komunističnega sistema na dogodkih stranke SD in morebitno izražanje naklonjenosti osebam iz prejšnjega sistema ne bi pomenilo spodbujanja k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti, niti razpihovanja narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva, niti spodbujanja k vojni in nasilju, so zapisali na ustavnem sodišču.

Ker je ustavno sodišče zavrnilo pobudo zaradi očitne neutemeljenosti, ni sledilo predlogu Kovačiča, naj opravi javno obravnavo.

V SD in Levici so Kovačičevo pobudo ocenili kot poskus nagajanja pred volitvami, pričakovali pa so tudi, da bo ustavno sodišče pobudo zavrnilo še pred začetkom volilne kampanje in tako, kot so dejali v Levici, preprečilo vsakršen dvom o legitimnosti izida volitev.

Ustavno sodišče je v obrazložitvi navedlo merila, po katerih je o zadevi presojalo, in sicer ali politična stranka ogroža temeljne ustavne vrednote iz 63. člena ustave, ki se nanašajo na spoštovanje načela človekovega dostojanstva iz 1. člena ustave in so jedro svobodne demokratične ureditve. Presojalo je tudi, ali je ogrožanje resno, ali stranka deluje na ustavno nedopusten način in z ustavno nedopustnimi sredstvi in ali protiustavnost delovanja politične stranke izhaja iz njenih ravnanj.

O zadevi so odločali ustavni sodniki Matej Acceto, Rok Čeferin, Klemen Jaklič, Rajko Knez, Špelca Mežnar, Marijan Pavčnik, Rok Svetlič, Marko Šorli in Katja Šugman Stubbs. Sklep o neutemeljeni pobudi so sprejeli s šestimi glasovi proti trem - proti so glasovali Jaklič, Svetlič in Šorli. Sodnika Jaklič in Svetlič sta dala odklonilni ločeni mnenji, sodnica Mežnar pa pritrdilno ločeno mnenje.